Pasma psov · Šar planina
Balkanski pes čuvaj črede za izkušene lastnike z dvoriščem.
Šarplaninec (jugoslovanski ovčar šarplaninec) je velik pes čuvaj črede iz Srbije in Severne Makedonije. Povprečna plečna višina psov je 62 cm, tehtajo pa od 35 do 45 kg. Po klasifikaciji FCI pasma spada v skupino 2, sekcijo 2.2: molosi gorskega tipa. Čredo varuje brez človeka ob sebi in sam presodi, kdaj se mora odzvati.
Zaradi goste dlake in grive na vratu je videti večji, kot v resnici je. V mirnem okolju je uravnovešen. Ko se dvorišču približa kaj neznanega, se odzove hitro in odločno. Če primerjate delovne pse, ne pozabite, da je pes čuvaj črede vzrejen za delo brez čakanja na ukaz.
Primeren je za izkušenega lastnika z ograjenim dvoriščem in časom za socializacijo v prvem letu. Za stanovanje in kot prvi pes ni primeren.
Zgodovina
Pasma je dobila ime po Šar planini, kjer so ti psi najbolj razširjeni. Pogosti imeni sta tudi šarplaninski ovčar in šarplaninski pes. Njen izvor ostaja sporen. Po standardu FCI so predniki pasme v prazgodovini najverjetneje prišli iz Azije v Evropo.
FCI je pasmo leta 1939 vpisala pod št. 41 z imenom „ilirski ovčar“. Pod istim imenom so se takrat vodili tudi pastirski psi z območja Krasa v Sloveniji. Leta 1957 je generalna skupščina FCI sprejela predlog jugoslovanske kinološke zveze in pasma je postala „jugoslovanski ovčar šarplaninec“.
Psi s Krasa so skupno ime nosili do 16. marca 1968. Od takrat je kraški ovčar samostojna pasma, obe pasmi pa vzrejajo ločeno.
Danes FCI kot državi izvora navaja Srbijo in Severno Makedonijo. Kinološka zveza Srbije šarplaninca vodi kot eno od svojih treh nacionalnih pasem, skupaj s srbskim gončem in srbskim trobarvnim gončem.
Po standardu se je prvotni tip ohranil tam, kjer je živinoreja glavna dejavnost prebivalstva. Tam pes še danes varuje črede pred plenilci. Del psov iz genetske raziskave iz leta 2020 je izviral iz vojaškega centra za šolanje psov v Srbiji.
Zgodovinski opis v standardu UKC dodaja še eno podrobnost. Do leta 1970 je bil izvoz šarplanincev iz Jugoslavije prepovedan, prvega psa, ki je prišel v ZDA, pa so z gore pripeljali z mulo. Pozneje so pasmo začeli proti plenilcem uporabljati kmetje v ZDA in Kanadi. UKC jo je priznal 1. januarja 1995.
Veljavno besedilo standarda FCI št. 41 je z dne 24. novembra 1970, angleški prevod pa z dne 3. oktobra 1980. Novejše različice ni.
Povprečna plečna višina je 62 cm pri psih in 58 cm pri psicah. Psi pod 56 cm in psice pod 54 cm ne smejo v vzrejo. Teža šarplaninca v delovni kondiciji je od 35 do 45 kg pri psih in od 30 do 40 kg pri psicah. Telo je nekoliko daljše od plečne višine, pri psicah pa je razlika večja. Obseg prsnega koša presega višino za vsaj 20 %.
Glava je dolga približno 25 cm, kar je približno 40 % višine. Lobanja je nekoliko daljša od gobca, v razmerju 57 proti 43. Nos je širok in črn, ugriz je škarjast, zobovje pa popolno. Oči so mandljaste, rjave, z „mirnim, a prodornim“ pogledom brez sledu strahu.
Uhlji so v obliki črke V, viseči in tesno ob licih. Rep sega vsaj do skočnega sklepa in visi rahlo ukrivljen kot sablja. Ko je pes vznemirjen, ga lahko dvigne nad linijo hrbta.
Na glavi, uhljih in sprednji strani nog je dlaka kratka. Na vratu, zadnjem delu telesa, zadnji strani nog in repu je dolga, skoraj ravna in groba, pod njo pa je gosta, fina podlanka. Na vihru mora biti dolga od 10 do 12 cm. Dlaka, krajša od 7 cm, je izključitvena napaka.
Šarplaninec je enobarven pes. Dovoljena je vsaka barva od bele do temnorjave, ki je videti skoraj črna. Zaželeni sta železnosiva z zelenkastim odtenkom in temnosiva. Dlaka na hrbtu in glavi je temnejša, proti nogam pa postopoma prehaja v umazano belo ali rumenkasto sivo.
Lise, tigrasti vzorec in velike bele oznake so izključitvene napake. Majhne bele oznake na prsih in prstih so dopustne, vendar niso zaželene. Če vam ponujajo „redkega lisastega šarplaninca“, pes ne ustreza standardu. Genetska raziskava registriranih psov je odkrila skupino z morebitnimi primesmi lokalnih psov zunaj rodovne knjige, volkov ali drugih pasem, kot je kavkaški ovčar. Zahtevajte rodovnik in si oglejte starša.
Vse štiri pasme so balkanski psi čuvaji čred. Šarplaninec, kraški ovčar in tornjak izvirajo z Zahodnega Balkana in so v isti sekciji FCI. Šarplaninec in kraški ovčar sta do leta 1968 celo nosila isto ime. Karakačan je bolgarska pasma, ki je FCI ne priznava, zato podatki o njem izhajajo iz standarda pasme. Najhitreje jih ločite po barvi.
| Značilnost | Šarplaninec | Kraški ovčar | Tornjak | Karakačan |
|---|---|---|---|---|
| Izvor | Srbija in Severna Makedonija | Slovenija | Bosna in Hercegovina ter Hrvaška | Bolgarija |
| Plečna višina psov | v povprečju 62 cm | od 57 do 63 cm | od 65 do 70 cm | od 63 do 72 cm |
| Plečna višina psic | v povprečju 58 cm | od 54 do 60 cm | od 60 do 65 cm | od 56 do 65 cm |
| Teža psov | od 35 do 45 kg | od 30 do 42 kg | v standardu ni navedena | od 40 do 55 kg |
| Barva | enobarven, od bele do skoraj črne | samo železnosiv, s temno masko | lisast, običajno na beli podlagi | dvobarven ali tribarven, najpogosteje črno-bel |
| Telo | nekoliko daljše od višine | daljše, vsaj 9 proti 8 | skoraj kvadratno | nekoliko daljše od višine |
| Nedovoljena obarvanost | lise in tigrasti vzorec | vsaka barva razen sive | enobarvna dlaka | enobarvna dlaka |
| Priznanje FCI | da, skupina 2, sekcija 2.2 | da, skupina 2, sekcija 2.2 | da, skupina 2, sekcija 2.2 | ne; bolgarska avtohtona pasma |
Višina pomaga manj, kot se zdi, saj se višini šarplaninca in kraškega ovčarja skoraj ujemata. Zanesljivejši znak je oblika telesa: tornjak je skoraj kvadraten. Je tudi najvišji od treh zahodnobalkanskih pasem in v gibanju rep vedno nosi nad hrbtom. Kraški ovčar je enako visok kot šarplaninec, vendar njegov standard dopušča nižjo težo. Njegova temna maska se nadaljuje proti čelu. Karakačan je visok kot tornjak, vendar je njegovo telo nekoliko daljše od višine.
Praktično pravilo: enobarven pes od bele do skoraj črne barve je verjetno šarplaninec. Lisastega psa iščite med tornjaki, karakačani ali križanci. Železnosiv pes s temno masko in višino okoli 60 cm je verjetno kraški ovčar. Zanesljiv odgovor da samo rodovnik.
Standard FCI opisuje uravnovešenega in zanesljivega psa, „zaščitnika, a ne popadljivega“, nepodkupljivega in vdanega lastniku. Agresivni in preveč plašni psi so izključeni. Standard UKC dodaja tipičen značaj psa čuvaja črede: inteligenco, neodvisnost, navezanost na družino in nezaupanje do neznancev. Pes je miren, a se hitro odzove na to, kar dojame kot grožnjo.
Neodvisnost je najzahtevnejši del značaja šarplaninca. Pes čuvaj črede je vzrejen za delo brez stalnih ukazov. Zato sam presodi položaj in ukazov ne izvaja samodejno. Če ste navajeni nemškega ovčarja, ki dela v timu z vodnikom, boste tu potrebovali več potrpljenja in krajše naloge.
Da. Varuje ozemlje ter ljudi ali živali na njem. Zaščite vam ga ni treba učiti. Vaša naloga je ravno nasprotna: pokazati mu morate, kdaj ni nevarnosti.
Pričakujte lajanje, ko se kaj premika ob ograji. Tako čuvaj opozarja, preden stori kaj več. Če lajanje moti sosede, zakrijte pogled na ulico in psa ponoči imejte v hiši. Goste, ki vstopijo z vami, naj opazuje od strani. Ne silite ga, da jih pozdravi.
Mladič, ki odrašča z otroki, se nanje navadi. Prijatelji otrok pa so za psa neznanci. Lovljenje, kriki in ruvanje se mu lahko zdijo napad na „njegovega“ otroka. Kadar so na obisku otroci, naj psa nadzoruje odrasla oseba ali pa naj bo v ločeni sobi.
Živali, s katerimi odrašča, pes sprejme za svoje. Ne pričakujte, da bo na dvorišču sprejel tujega psa: vzrejen je, da ustavi vsako tujo žival ob čredi. Z novimi psi ga seznanjajte na nevtralnem kraju in na povodcu.
Beseda „nepodkupljiv“ iz standarda ima praktičen pomen. Če neznanec psu ponudi priboljšek, ga pes zato še ne bo imel za prijatelja. Če na dvorišče redno prihaja ista oseba, na primer sosed ali obrtnik, jo večkrat seznanite s psom v svoji navzočnosti, pri čemer naj bo pes na povodcu.
Način življenja
Družina z otroki. Lahko, če starši nadzorujejo okolje. Pes, ki tehta 40 kg, lahko med igro nehote podre majhnega otroka. Majhnih otrok ne puščajte samih z njim in otroke naučite, naj ga ne motijo, ko je ali spi.
Stanovanje. Ne. Potrebuje dvorišče z visoko polno ograjo in ozemlje, ki ga lahko varuje. Lajanje ob vsakem gibanju na stopnišču bi izčrpavalo tako psa kot sosede. Za življenje v stanovanju si oglejte majhne pasme psov.
Prvi pes. Ni dobra izbira. Če se šolanja psov šele učite, bo zlati prinašalec vaše napake prenesel veliko lažje.
Celodnevno delo zdoma. Pes lahko čez dan ostane sam, če ima na voljo varno ograjeno dvorišče s senco, zavetjem in svežo vodo. Pes čuvaj črede je navajen delati brez ljudi v bližini. Zvečer in ob koncih tedna pa si želi vaše pozornosti in sprehoda.
Aktivni ljudje. Za tek in kolesarjenje ni primeren. Za dolge pohode v gore v zmernem tempu je dober spremljevalec.
Umirjen način življenja. Ustreza, če imate dvorišče. Ne potrebuje športa vsak dan, potrebuje pa vsakodnevne sprehode in majhne miselne naloge.
Še en pes doma. Najlažje je, če mladič odrašča z vašim psom. Dva odrasla psa istega spola združujte samo s pomočjo inštruktorja.
Šarplaninec se uči z nagradami in mirno doslednostjo. Kazni in kričanje pri tako močnem in samostojnem psu vodijo v nezaupanje. Delajte s hrano in igro.
V prvih dveh tednih uvedite pravila: kje spi in v katere sobe ne sme. Trenirajte po 3 do 5 minut, 4- do 6-krat na dan. Za nagrado uporabite majhne koščke hrane iz dnevnega obroka. Za začetek zadostujejo ime, „sedi“ in prihod k vam.
Vsak dan se dotikajte mladičevih tačk, uhljev in gobca ter ga nagradite. Odrasel bo tehtal od 30 do 45 kg. Mladiča postopoma navajajte na veterinarske preglede, da zanj ne bodo stresni.
Med 8. in 16. tednom peljite mladiča vsaj 3-krat na teden na nov kraj: na ulico, na dvorišče prijateljev, v veterinarsko ambulanto, v avto. Naj vidi moške s klobuki, otroke, kolesa in mirne odrasle pse. Vsako srečanje naj bo kratko, na koncu pa mladiča nagradite s priboljškom. Če se umika, povečajte razdaljo, namesto da ga silite k približevanju.
Nadaljujte do približno 18. meseca z eno novo situacijo na teden. Čuvaj, ki je videl veliko ljudi, lažje loči gosta od vsiljivca. Če bo pes varoval živali, naj od prvih tednov in pod nadzorom odrašča med njimi.
Pri velikem mladiču, ki vleče, pomaga oprsnica s sprednjim obročkom. Ne uporabljajte ovratnic z bodicami ali davilnih ovratnic.
Izberite besedo, ki jo izgovorite samo ob nečem prijetnem. Začnite z razdalje 2 m v sobi, nato na dvorišču, nato zunaj z 10 m dolgim povodcem. Najokusnejšo nagrado prihranite za odpoklic. Psa nikoli ne kličite zato, da bi naredili kaj neprijetnega. Zunaj ograjenega prostora ga ne spuščajte s povodca: ko ga kaj preseneti, čuvaj odloča sam.
Preden gostje vstopijo, naj bo pes na povodcu ali za otroško pregrado. Gostje naj psa ne gledajo neposredno v oči in naj ne iztegujejo rok proti njemu. Po 5 do 10 minutah, če je miren, gost vrže nagrado na tla. Pes sam odloči, kdaj bo gosta ovohal. Ne silite ga.
Tipične težave so lajanje in tekanje vzdolž ograje, ko gre kdo mimo, ter renčanje, ko se odprejo dvoriščna vrata. Renčanje je opozorilo. Psa zanj ne kaznujte, ker lahko neha opozarjati in preide neposredno k dejanju. Kaj pomaga:
Če se težava stopnjuje, poiščite inštruktorja, ki dela samo z nagradami.
Do 12. meseca naj bodo sprehodi kratki. Priročno pravilo je približno 5 minut na mesec starosti naenkrat, dvakrat na dan, poleg tega pa prosta igra na dvorišču. Dokler sklepi rastejo, se izogibajte skokom z višine in teku ob kolesu. Stopnice omejite na nekaj nadstropij na dan.
Odrasel pes potrebuje približno uro sprehoda na dan, razdeljeno na dva dela. Dodajte 10 minut iskanja hrane z nosom. Dvorišče ne nadomešča sprehoda, saj pes tam samo straži.
Gosta dlaka ga varuje pred mrazom in vetrom. Zavetje mora biti suho in brez prepiha. Poleti psa sprehajajte zgodaj zjutraj in pozno zvečer, nad 25 °C pa se izogibajte teku. Senca in sveža voda sta potrebni ves čas. Namesto da bi dlako brili, s krtačo odstranite staro podlanko.
Psa na vodo navajajte postopoma, najprej v plitvini. Težek pes z mokro dlako se hitro utrudi, zato naj ne plava dolgo.
Šarplaninec nima delovnega preizkusa FCI. Primerni so dolgi pohodi in iskanje po vonju, na primer skritih priboljškov na dvorišču. Zaščitni športi niso zanj, ker krepijo odziv, ki ga pasma ima tudi brez šolanja. Če sanjate o agilityju in športni poslušnosti, je belgijski ovčar malinois primernejša izbira.
Recenzirane raziskave o šarplanincu so zaenkrat predvsem genetske. V študiji Dimitrijević in sodelavci, 2020 so analizirali 94 registriranih psov. Avtorji potrjujejo visoko gensko variabilnost (pričakovana heterozigotnost 0,728) in odsotnost parjenja v sorodstvu. Velika raznolikost zmanjšuje tveganje za kopičenje dednih bolezni, ki je značilno za majhne zaprte populacije.
Podatkov o pogostosti posameznih bolezni pri tej pasmi skoraj ni. Manjka tudi zanesljiva raziskava življenjske dobe. Če na spletu naletite na številko, preverite, ali izhaja iz raziskave šarplanincev.
Šarplaninec je težak pes, standard FCI pa za vzrejo dopušča samo funkcionalno in klinično zdrave pse. Zahtevajte rentgensko oceno kolkov in komolcev obeh staršev po shemi FCI. Če nameravate vzrejati ali hoditi na dolge pohode, dajte slikati tudi svojega psa, ko odraste. Veterinar vam bo povedal, od katere starosti je ocena veljavna.
Psa vse življenje ohranjajte vitkega. Vsak odvečen kilogram obremenjuje sklepe, zlasti med rastjo.
Na pregled pojdite, če opazite katerega od teh znakov:
Gobec je normalne dolžine, približno 43 % glave. Zato pasma nima težav z dihanjem, značilnih za kratkogobčne pse, kot je angleški buldog.
Mladiča hranite s popolno hrano za mladiče velikih pasem. Cilj je počasna in enakomerna rast, saj odvečne kalorije obremenjujejo rastoče sklepe. Popolni hrani ne dodajajte kalcija. Do 4. meseca dnevni obrok razdelite na 3 ali 4 porcije, nato na 3, po 6. mesecu pa na 2. Hrano menjajte postopoma, v 7 do 10 dneh.
Količina na embalaži je samo izhodišče, nagrade pri šolanju pa odštejte od dnevnega obroka. Telesno kondicijo ocenjujte tako, da preverite, ali lahko ob rahlem pritisku otipate rebra, ali je od zgoraj vidna zožitev v pasu in ali je trebuh s strani rahlo privzdignjen. Gosta dlaka skriva odvečne kilograme, zato preverjajte z rokami.
Dnevni obrok razdelite na dva hranjenja. Šarplaninec ima globok prsni koš, veliki psi s takšno telesno zgradbo pa so izpostavljeni tveganju za napihnjenost in zasuk želodca. Po obroku mu pustite približno uro počitka. Če se trebuh napihne, pes neuspešno poskuša bruhati in ne najde miru, takoj pojdite k veterinarju.
Za pse so strupeni čokolada, grozdje in rozine, čebula in česen ter ksilitol v žvečilnih gumijih in sladicah. Čista voda mora biti vedno na voljo. Več o hranjenju težkega mladiča najdete v članku o prehrani cane corsa.
Dlaka. Krtačite jo 1- do 2-krat na teden z redkozobim glavnikom in krtačo za podlanko. Med menjavo podlanke to počnite vsak dan. V nasprotju s komondorjem dlaka ne tvori vrvic, vendar se za uhlji in na zadnjih nogah zvalja. Psa ne brijte.
Koža. Psa kopajte samo po potrebi, s šamponom za pse. Podlanko posušite do kože, sicer ostane vlažna več ur.
Kremplji in tačke. Kremplje preverjajte vsakih 3 do 4 tedne. Pes, ki hodi predvsem po travi, jih manj obrabi. Pozimi porežite dlako med blazinicami, da se tam ne nabira led.
Zobje. Umivajte jih 2- do 3-krat na teden s pasto za pse.
Uhlji in oči. Uhlji so viseči in se prilegajo glavi, zato enkrat na teden preverite, ali imajo neprijeten vonj ali so pordeli. Oči morajo biti čiste, brez stalnega solzenja.
Sezonska nega. Podlanka se menja predvsem spomladi in jeseni. V toplih mesecih po vsakem sprehodu v naravi preverite, ali so v dlaki klopi in bodice.
Mit: ovčarski pes pase ovce. Šarplaninec črede ne zbira in ne usmerja. Živi z njo in jo varuje. Pastirsko delo je za pse, kot je border collie.
Mit: po naravi je agresiven. Standard FCI agresivne pse izključuje in zahteva zaščitnika, ki ne grize brez razloga. Močno varovanje je nagon, ki ga šolanje usmerja.
Mit: večji ko je pes, bolj je čistokrven. Povprečna plečna višina psov po standardu je 62 cm. Po UKC je pasma nekoliko manjša od številnih drugih psov čuvajev čred, vendar je zelo močna in ima velike zobe. Zelo velik in masiven pes je lahko križanec.
Mit: lisast šarplaninec je redek in dragocen. Lise in tigrasti vzorec so izključitvene napake. Če prodajalec takšno barvo oglašuje kot redkost, poiščite drugega vzreditelja.
Posebnost: rep kaže razpoloženje. V mirovanju visi rahlo ukrivljen kot sablja. Ko se dvigne nad hrbet, je pes vznemirjen in čas je, da ga odpeljete iz situacije.
✅ Prednosti
❌ Slabosti
Če pri vas slabosti prevagajo, si oglejte bernskega planšarja, bolj družabnega družinskega psa gorskega tipa.
Karakačan. Bolgarski pes čuvaj črede, ki opravlja enako delo. Če iščete avtohtono balkansko pasmo, šarplaninca najprej primerjajte z njim.
Turški kangal. Pes čuvaj črede iz Turčije, višji: psi merijo od 72 do 78 cm. Dlaka je krajša, od 3 do 7 cm, gobec pa ima črno masko. Standard poudarja, da dobro prenaša tako vročino kot mraz.
Alabaj. Srednjeazijski ovčar je večji: psi merijo vsaj 70 cm in tehtajo vsaj 50 kg. Njegov standard poudarja teritorialni nagon, zato zahteva še več izkušenj.
Španski mastif. Čuvaj, ki je spremljal črede merino ovac pri njihovih sezonskih selitvah. Psi so visoki vsaj 77 cm in potrebujejo veliko prostora. Danes varuje črede, kmetije in posesti.
Tibetanski mastif. Čuvaj iz Tibeta, neodvisen in vdan družini ter svojemu ozemlju. Pristop pri šolanju je podoben kot pri šarplanincu.
Šarplaninec je dobra izbira, če imate dvorišče z visoko ograjo, izkušnje s psi in potrpljenje za eno leto socializacije. Dobili boste mirnega in zvestega psa čuvaja, ki je močno navezan na svojo družino in budno varuje svoje ozemlje. Če iščete psa za stanovanje, za šport ali prvega psa, izberite drugo pasmo.
V prvem letu načrtujte vsak dan vsaj 30 minut šolanja in socializacije. Preden se odločite, obiščite vzreditelja in si oglejte odrasle pse na njihovem dvorišču. Oglejte si tudi druge pasme psov po velikosti in potrebah.
Izjava o omejitvi odgovornosti. Informacije v tem članku so splošno izobraževalne narave. Ne nadomeščajo posveta z veterinarjem ali usposobljenim inštruktorjem za šolanje psov.
Vsak pes je drugačen. Opisane značajske lastnosti in zdravstvena tveganja veljajo za pasmo kot celoto, ne nujno pa za posameznega psa. Pri zdravstvenih ali vedenjskih težavah se obrnite na strokovnjaka.