Velika Britanija · skupina 2 po FCI

Angleški buldog

Namrščen obraz, nežno srce

Videz in značaj
Zdravje in nega
Sorodne pasme

Nekoč je bike grabil za nos, danes smrči na kavču. Kakšen značaj ima angleški buldog, katere bolezni ga pestijo in kako skrbeti zanj.

Angleški buldog je že od daleč prepoznaven po široki glavi in sploščenem gobcu. Videti je namrščen, celo grozeč. V resnici je večina buldogov mirnih psov, ki imajo radi svoje ljudi in se le redko zapletajo v konflikte.

Pasma ima tudi svojo temno plat. Sploščen gobec in masivno telo prinašata zdravstvene težave, ki jih mora bodoči lastnik poznati, preden si omisli mladiča. Če se še odločate, si v našem katalogu oglejte tudi druge pasme psov.

Če ste se že odločili, začnite pri njegovi preteklosti. Buldog ni bil vedno videti tako.

Avtor: Ivelin Tilev. Posodobljeno 22. oktobra 2026. Besedilo je informativne narave in ne nadomešča posveta s kinologom, veterinarjem ali strokovnjakom za pse. Ivelin Tilev ne prevzema odgovornosti za dejanja, odločitve ali posledice, ki izhajajo iz uporabe informacij v tem članku.

Teža po FCI

25 kg za samce, 23 kg za samice

Življenjska doba

Povprečno 7,4 leta (VetCompass, 2022)

Vročina

Visoko tveganje za vročinski udar

Nega kožnih gub

Čiščenje z vlažno krpo in temeljito sušenje

Izvor in zgodovina pasme angleški buldog

Pes iz aren za boje z biki

Angleška beseda bull pomeni bik. Buldog je bil vzrejen za boje z biki, krut šport, ki je bil v Angliji priljubljen več stoletij. Pes se je nizko plazil proti biku in ga zgrabil za nos.

Pod imenom buldog se pasma v virih pojavlja že v 17. stoletju. Pred tem se omenjajo podobni psi, imenovani bandog. Poleg bojev z biki so buldoge uporabljali tudi za pasje boje v posebej urejenih arenah. Takratni buldog je bil atletsko grajen, z dolgimi nogami in izrazitim gobcem. Z današnjim buldogom je imel le malo skupnega.

Leta 1835 je Velika Britanija prepovedala boje z biki. Pasma je ostala brez dela.

Kako je buldog postal družinski pes

Po prepovedi so ljubitelji pasme začeli buldoge vzrejati zaradi njihovega videza. Gobec se je skrajšal, telo pa je postalo nizko in čokato. Leta 1860 se je buldog prvič pojavil v razstavnem ringu, po navedbah FCI pa so naslednja leta močno spremenila tudi njegov značaj. Danes pasemski standard izključuje agresivne pse.

Leta 1875 je bil ustanovljen The Bulldog Club, ki deluje še danes. Še istega leta je klub oblikoval pasemski standard.

Britanci so buldoga sprejeli za svoj simbol. FCI ga označuje za nacionalnega psa Velike Britanije in ga povezuje z britansko vztrajnostjo ter Johnom Bullom, likom, ki pooseblja Anglijo. Winston Churchill pa je dobil vzdevek »Britanski buldog«.

Razvrstitev po FCI

Mednarodna kinološka zveza FCI je pasmo dokončno priznala leta 1955. Pasemski standard ima številko 149, država izvora pa je Velika Britanija. Buldog spada v skupino 2, oddelek 2.1, med molose tipa mastif, brez delovnega preizkusa. Njegova uradna namembnost je pes spremljevalec, ki s svojim videzom odvrača nezaželene obiskovalce.

V isti oddelek spada tudi angleški mastif, še ena stara britanska pasma. Psa sta podobnega tipa, vendar mastif tehta nekajkrat toliko kot buldog.

Pasemski standard in temperament

Videz in značaj pasme angleški buldog

Velikost in teža

Buldog je nizek, širok in za svojo višino težak pes. Standard FCI določa težo 25 kg za samce in 23 kg za samice. Višina v vihru sploh ni določena. Pes mora biti mišičast, v dobri telesni kondiciji in brez nagnjenosti k debelosti.

V ameriških virih boste našli drugačne številke. Ameriška kinološka zveza AKC navaja približno 23 kg za samce in približno 18 kg za samice.

Glava, gube in ugriz

Glava je glede na telo velika, lobanja pa široka in kvadratasta. Gobec je kratek, širok in rahlo privzdignjen, vendar standard izrecno poudarja, da te značilnosti ne smejo biti pretirane. Koža na čelu je nekoliko ohlapna, z drobnimi gubami.

Nad nosom je pogosto kožna guba. Po standardu ne sme prekrivati oči ali nosu. Ozke nosnice in izrazita guba nad nosom niso dovoljene, psi z vidnimi težavami pri dihanju pa so izrazito nezaželeni.

Spodnja čeljust rahlo sega pred zgornjo in je ukrivljena navzgor. Takšen ugriz imenujemo spodnja prognatija. Podoben ugriz ima tudi bordojska doga, še en molos z veliko glavo. Ko ima buldog zaprt gobec, njegovi zobje niso vidni, saj jih prekrivajo debele ustnice.

Ušesa so majhna, tanka in visoko nasajena. Zavihana so nazaj, tako da je viden del njihove notranjosti. To so tako imenovana rožasta ušesa. Oči so temne, skoraj črne, nameščene nizko in široko narazen. Rep je nizko nasajen, kratek in usmerjen navzdol. Odsotnost repa, obrnjen in zelo tesno zavit rep so nezaželeni.

Barve dlake

Dlaka je kratka, gosta in gladka. Standard dovoljuje enobarvne pse in enobarvne pse s črno masko. Dovoljene barve so tigrasta, različni odtenki rdeče, srnje rjava, bledo rumena, bela in lisasta, torej bela v kombinaciji s katero od teh barv. Nos mora biti črn, nikoli rjav ali rdečkast.

Pet angleških buldogov sedi v vrsti: tigrast, srnje rjav s črno masko, rdeč, bel in lisast — Barve, ki jih dovoljuje standard: tigrasta, srnje rjava, rdeča, bela in lisasta.

Črna barva in črna z ožigi sta izrazito nezaželeni. Modri, lila in merle buldogi, ki jih nekateri prodajalci ponujajo kot »redke«, niso na seznamu dovoljenih barv v standardu.

Temperament in vedenje

Standard opisuje buldoga kot pozornega, pogumnega, zvestega in zanesljivega psa. Videti je kot borec, vendar je zelo navezan na svoje ljudi. Agresivni in pretirano plašni psi so diskvalificirani.

V vsakdanjem življenju je buldog miren in sledi lastniku iz sobe v sobo. Ne laja brez razloga. Rad spi, med spanjem pa smrči. Je tudi trmast. Če se odloči, da je sprehoda konec, se lahko preprosto usede na pločnik in se noče več premakniti.

Mladič se mora že zgodaj navaditi na neznance, druge pse in mestni hrup.

Buldog doma in z otroki

Buldog lahko mirno živi v stanovanju in ne potrebuje velikega dvorišča. Če imate dvorišče, morata biti na njem na voljo senca in sveža voda. To ni pes, ki bi lahko živel zunaj.

Z otroki se dobro razume in je zelo potrpežljiv. Kljub temu tehta približno 25 kg in lahko med igro prevrne majhnega otroka, zato psa in otroka ne puščajte brez nadzora. Na družino se močno naveže in težko prenaša dolgotrajno samoto.

Pa še nekaj. Buldog se slini, prha in včasih spušča vetrove. Kdor si želi buldoga, mora sprejeti tudi to.

Srnje rjav angleški buldog spi na sivem kavču ob pleteni odeji

Nega in vsakdanje življenje

Zdravje, nega in vzgoja pasme angleški buldog

Dihanje in občutljivost na vročino

Glavna težava te pasme je dihanje. Zaradi kratkega gobca v njem ni dovolj prostora za mehka tkiva. Nosnice so pogosto ozke, mehko nebo je podaljšano, pri nekaterih psih pa je zožen tudi sapnik. Veterinarji temu pravijo brahicefalični obstruktivni sindrom dihalnih poti ali BOAS.

To je mogoče zlahka opaziti. Pes smrči, glasno diha tudi med mirovanjem in se hitro utrudi. V hujših primerih veterinarski kirurg razširi nosnice in skrajša mehko nebo. Operacija pogosto pomaga, vendar buldogu ne more zagotoviti dihanja, kakršnega ima pes z normalno dolgim gobcem.

Psi se hladijo predvsem s pospešenim dihanjem. Pri buldogu ta mehanizem ne deluje dobro, zato je vročina resnična nevarnost. Britanska raziskava podatkov VetCompass uvršča buldoga med pasme z izrazito visokim tveganjem za vročinski udar. Poleti naj bodo sprehodi zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Psa ne smete pustiti v avtomobilu niti za pet minut. Enako velja za mopsa in vse druge pasme s sploščenim gobcem.

Koža, oči in sklepi

V obraznih gubah se zadržujejo slina, hrana in vlaga. Nekateri psi imajo kožno gubo tudi okoli repa. Na teh mestih hitro pride do vnetja kože. Po raziskavi RVC so angleški buldog, francoski buldog in mops med pasmami z največjim tveganjem za dermatitis kožnih gub.

Gube je treba redno čistiti z mehko vlažno krpo in jih nato temeljito osušiti. Če je koža pordela, ima kiselkast vonj ali se pes praska, ga odpeljite k veterinarju.

Za pasmo sta značilni predvsem dve očesni težavi. Prva je tako imenovano češnjevo oko. Žleza tretje veke izpade in se pokaže kot rdeča bulica v notranjem očesnem kotu. Druga je entropij, pri katerem se veka zaviha navznoter, trepalnice pa drgnejo ob roženico. Obe težavi se običajno odpravljata kirurško.

Pri buldogih je pogosta tudi displazija kolkov. Odvečni kilogrami še dodatno poslabšajo stanje sklepov.

Kotitev in življenjska doba

Mladiči buldoga imajo velike glave in široka ramena, medenica matere pa je ozka. Zato je naravna kotitev težavna in tvegana. V britanski raziskavi med vzreditelji iz leta 2010 je bilo pri več kot 80 % legel buldogov treba opraviti carski rez.

Življenjska doba te pasme je kratka. Po podatkih VetCompass iz leta 2022 je pričakovana življenjska doba angleškega buldoga ob rojstvu v povprečju 7,4 leta. Pri labradorcu znaša 11,8 leta.

Druga raziskava iste ekipe je primerjala 2662 angleških buldogov z več kot 22.000 drugimi psi. Tveganje, da bo buldog v enem letu imel diagnosticirano vsaj eno zdravstveno težavo, je 2,04-krat večje kot pri drugih psih.

Prehrana, voda in telesna teža

Prekomerna telesna teža je za buldoga nevarna. Maščoba okoli vratu in grla še dodatno zožuje že tako ozke dihalne poti.

Količino hrane določajte glede na navodila proizvajalca in telesno kondicijo psa, ne pa glede na njegov proseči pogled ob mizi. Rebra morajo biti otipljiva pod tanko plastjo maščobe, ob pogledu od zgoraj pa mora biti viden pas. Priboljške je treba vključiti v dnevni obrok. Odrasel buldog običajno je dvakrat na dan, majhni mladiči pa trikrat ali štirikrat.

Sveža voda mora biti vedno na voljo. Po sprehodu v toplem dnevu pes veliko in glasno pije, del vode pa konča na tleh. Voda in hrana zaideta tudi v gube okoli ust. Zato je treba po hranjenju gobec obrisati in osušiti, sicer se lahko vlažna koža vname. Težka posoda, ki je pes ne more zlahka prevrniti, pomaga zmanjšati število lužic.

Gibanje in vzgoja

Buldog potrebuje gibanje, vendar v manjših odmerkih. Večini odraslih psov zadostujeta dva ali trije umirjeni sprehodi na dan. Dolgotrajen tek, skakanje in igra v vročini niso primerni zanj.

Veliko buldogov slabo plava, ker imajo težak sprednji del telesa in kratek gobec. Ob bazenu, reki ali morju mora biti pes ves čas pod nadzorom. Če gre v vodo, potrebuje rešilni jopič.

Vzgoja zahteva potrpežljivost. Buldog je trmast in hitro izgubi zanimanje za ponavljanje vaj. Kratki treningi s priboljškom za vsako pravilno izvedeno nalogo so učinkoviti, kričanje pa ne. Za sprehode večina lastnikov namesto ovratnice izbere oprsnico, saj ovratnica pritiska na vrat.

Kako izbrati mladiča

Začnite pri starših. Poslušajte, kako dihata v mirovanju in po kratkem sprehodu. Glasno smrčanje, piskanje in težko dihanje so slabi znaki. Oglejte si tudi nosnice mladiča. Biti morajo odprte, ne pa ozke reže.

Vzreditelja povprašajte o zdravstvenih pregledih staršev, stanju njihove kože in oči ter o tem, kako so se skotila prejšnja legla. V Veliki Britaniji Kennel Club in Univerza v Cambridgeu ocenjujeta dihanje buldogov po posebnem sistemu RFGS. Če imata starša takšno oceno, prosite za rezultate.

Če vam prodajalec ne pokaže matere ali se hvali z »redko« barvo, poiščite drugo psarno.

Angleški buldog z oprsnico in na povodcu na sprehodu po pločniku z jesenskim listjem

Sorodne pasme

Nekatere pasme so v sorodu z buldogom. Druge nimajo skupnega izvora z njim, vendar potrebujejo podobno nego.

Francoski buldog. Izvira iz majhnih angleških buldogov, ki so v 19. stoletju prišli v Francijo. Ima pokončna, netopirju podobna ušesa in tehta do približno 14 kg. Njegov gobec je prav tako kratek, zato ima tudi podobne težave z dihanjem.

Bokser. Nemška pasma s konca 19. stoletja. Njena prednika sta bullenbeisser, star pes za lov na veliko divjad, in angleški buldog. Bokser je visok, atletsko grajen in energičen. Potrebuje precej več gibanja kot buldog.

Bulmastif. Pasma je nastala v Angliji v 19. stoletju s križanjem mastifa in buldoga. Gozdni čuvaji so te pse ponoči uporabljali za lovljenje divjih lovcev. Po standardu samci tehtajo od 50 do 59 kg, samice pa od 41 do 50 kg.

Ameriški stafordširski terier. Njegovi predniki so psi tipa bull in terier, križanci med starimi buldogi in terierji, ki so v 19. stoletju iz Anglije prišli v Ameriko. Tako kot buldog je mišičast, vendar je okreten in vzdržljiv. Z ameriškim pitbulterierjem ima skupne korenine, vendar ne gre za isto pasmo.

Šarpej. Kitajska pasma, ki ni v sorodu z buldogom. Skupne so jima izrazite kožne gube. Tudi globoke kožne gube šarpeja se hitro vnamejo, entropij pa je pogost pri obeh pasmah.

Če še iščete pravega psa zase, si v katalogu oglejte tudi druge pasme psov.