Šarpej: kitajski pes z gubami in neodvisnim značajem

Za tem videzom se skriva stara pasma iz južne Kitajske, vzrejena za varovanje dvorišča in svojega gospodarja. Šarpej ni za vsakogar. Na svoje ljudi se močno naveže, vendar ne išče njihove odobritve in ne mara vsiljivcev. Potrebuje gospodarja, ki ve, kaj hoče. Če iščete psa, ki ves dan lovi žogo in se veseli vsakega gosta, si raje oglejte druge pasme psov v našem katalogu. Če vas privlači miren, čist in nekoliko trmast čuvaj, berite naprej.

Izvor in zgodovina kitajskega šarpeja

Ime izvira iz kantonščine in pomeni približno »peščena koža«. Gre za dlako. Ta je tako kratka in groba, da praska kot brusni papir, če psa pobožate proti dlaki.

Domovina pasme je provinca Guangdong na jugu Kitajske. Tamkajšnji kmetje so te pse uporabljali za varovanje posesti, lov na divje prašiče in pašo živine. Ponekod so jih spuščali tudi v pasje boje. Ohlapna koža je imela praktičen namen. Če nasprotnik zagrabi šarpeja, se ta lahko obrne v lastni koži in ga ugrizne nazaj. Trda dlaka pa nasprotniku ne omogoča dobrega prijema.

Koliko je pasma v resnici stara, nihče ne ve zagotovo. Pogosto se omenjajo glinene figurice iz časa dinastije Han, okoli leta 200 pr. n. št., ki upodabljajo pse s podobnim telesom in zavitim repom. Genetske raziskave uvrščajo šarpeja med najstarejše pasje pasme, skupaj s čav čavom. Obe pasmi izvirata iz iste regije in imata redko skupno posebnost: modročrn jezik.

V dvajsetem stoletju je pasma skoraj izumrla. Ko so na Kitajskem prišli na oblast komunisti, so pse razglasili za nepotreben luksuz in njihovo število je strmo upadlo. Preživeli šarpeji so ostali predvsem v Hongkongu, Macau in na Tajvanu. Leta 1973 je hongkonški vzreditelj Matgo Law v ameriški kinološki reviji objavil poziv k reševanju pasme. Američani so se odzvali in začeli uvažati pse. Leta 1978 je Guinnessova knjiga rekordov šarpeja razglasila za najredkejšo pasmo na svetu.

Danes ga FCI uvršča v skupino 2, med molosoide. Ameriški kinološki klub AKC ga je uradno priznal leta 1992. Sodobni šarpej, zlasti zahodni tip, se precej razlikuje od starih psov iz Guangdonga. Ima več kože, težjo glavo in masivnejše telo. Na Kitajskem tradicionalnemu tipu pravijo »koščena usta«. Ta je višji, vitkejši in ima veliko manj gub.

Videz in standard pasme

Šarpej je srednje velik pes, kompakten in skoraj kvadratne oblike. Dolžina telesa je približno enaka višini v vihru, pri psicah je lahko nekoliko večja.

Velikost in teža

Po standardu FCI je višina v vihru od 44 do 51 cm. Samci so navadno večji. Standard teže ne navaja, vendar večina odraslih psov tehta med 18 in 25 kg.

Glava, gobec in jezik

Glava je glede na telo velika. Gobec je širok in poln vse do nosu in se ne zožuje. Prav zaradi njega je šarpej dobil vzdevek »povodni konj«. Nos je velik, navadno črn. Ušesa so majhna, debela in trikotna ter se tesno prilegajo glavi. Oči so majhne, globoko vložene in mandljaste, izraz pa je rahlo namrščen.

Jezik, nebo in dlesni morajo biti modročrni. Pri svetlih, t. i. razredčenih barvah je dovoljen vijoličast jezik. Rožnate lise na jeziku veljajo za napako.

Gube in dlaka

Gub je največ pri mladičih. Novorojeni šarpej je videti, kot da bi oblekel kožo, ki je tri številke prevelika. Z rastjo se telo »zapolni« in pri odraslem psu ostanejo gube predvsem na čelu, licih, vihru in pri korenu repa. Preveč kože po telesu odraslega šarpeja standard opredeljuje kot nezaželeno.

Dlaka je dveh vrst. Konjska dlaka je zelo kratka, trda in bodeča. Krtačasta je daljša, do 2,5 cm, in na otip mehkejša. Včasih se v leglu skoti mladič z dolgo, kosmato »medvedjo« dlako. Njegova starša sta lahko povsem običajna, vendar tak pes ne ustreza standardu in ne more nastopati na razstavah. Šarpej linja zmerno, močneje ob sezonski menjavi dlake.

Barve

Dovoljene so vse enobarvne različice razen bele. Najpogostejše so svetlorjava, rdeča, kremasta, črna, čokoladna in modra barva. Lise in vzorci niso dovoljeni.

Če so vam všeč psi z veliko kože, vendar si želite precej večjega psa, si oglejte neapeljskega mastifa. To je druga pasma, na katero ljudje najprej pomislijo, ko je govora o gubah.

Značaj, reja in vzgoja šarpeja

Značaj

Šarpej je pes, ki pripada eni družini. Svojim je vdan in miren, a le redko vsiljiv. Rad je v istem prostoru z vami, ne nujno v vašem naročju. Do neznancev je zadržan, včasih kar hladen. Takšna je pač njegova narava, zato ga nima smisla siliti, da bi mu bil všeč vsak gost. Je čuvaj in vas bo opozoril, ko se kdo približa hiši. Brez razloga le redko laja.

Mnogi lastniki ga primerjajo z mačko. Je čist in se na čistočo pogosto navadi presenetljivo hitro. Voda mu ni ravno pri srcu. Podobno zadržanost in zvestobo svojim ljudem ima tudi akita inu, še ena stara azijska pasma.

Otroci in druge živali

Z otroki v družini se šarpej dobro razume, če je odraščal z njimi. Ne prenese, da ga vlečejo in na silo objemajo. Gube okoli oči mu omejujejo stranski vid, zato se lahko ustraši, če se mu kdo nenadoma približa. Otroci morajo to vedeti.

Z drugimi psi je bolj zapleteno. Nekateri šarpeji so dominantni, zlasti do psov istega spola. Mačko, s katero je odraščal, navadno sprejme. Tuja mačka na dvorišču pa je povsem druga zgodba.

Vzgoja in socializacija

Šarpej je pameten, vendar ukazov ne izvršuje samo zato, da bi vas razveselil. Če v njih ne vidi smisla, vas bo preprosto pogledal in ostal na mestu. Grobost ne pomaga, temveč ruši zaupanje. Pomagajo potrpežljivost, kratki treningi in nagrade.

Najpomembnejša je socializacija. Mladič mora v prvih mesecih spoznati čim več ljudi, psov, zvokov in krajev. Šarpej, ki je to obdobje zamudil, hitro odraste v psa, ki je sumničav do vsega novega.

Stanovanje ali hiša?

V stanovanju se dobro znajde. Ni hiperaktiven in dva sprehoda na dan po približno pol ure mu navadno zadostujeta. Vročino pa zaradi kratkega gobca prenaša težko. Poleti ga sprehajajte zgodaj zjutraj in zvečer. Dlaka je kratka in ga ne ščiti pred mrazom, zato šarpej ni pes za stalno bivanje zunaj.

Zdravje in nega šarpeja

Tu moramo biti iskreni. Šarpej ima več zdravstvenih težav od povprečja, velik del pa jih izvira prav iz kože, zaradi katere nam je tako všeč. Navadno doživi od 8 do 12 let.

Pogoste zdravstvene težave

Družinska vročica šarpejev. Nenadni napadi visoke vročine, pogosto z otekanjem skočnih sklepov. Napad mine v enem do treh dneh, vendar se ponavlja. Bolezen povezujejo s prekomernim nastajanjem hialuronske kisline. Ista snov povzroča tudi gube na koži.

Amiloidoza. Odlaganje beljakovin v organih, predvsem v ledvicah. Pogosto se pojavlja skupaj z vročico in lahko privede do odpovedi ledvic. Zato ponavljajočih se napadov vročine ne smete prezreti.

Entropij. Veka se zavije navznoter, trepalnice pa drgnejo ob oko. Pri tej pasmi je zelo pogost. Pri majhnih mladičih veterinar veke včasih začasno pritrdi s šivi, pozneje pa sledi operacija.

Kožne težave. Bakterijske in glivične okužbe v gubah, alergije. Nekateri psi imajo tudi mucinozo, pri kateri se pod kožo nabira snov, ki tvori mehurčke.

Okužbe ušes. Sluhovodi so ozki in se slabo zračijo.

Pojavljata se tudi displazija kolkov in zmanjšano delovanje ščitnice.

Nega kože in gub

Gube morajo biti suhe. Vlaga in umazanija, ki v njih ostaneta nekaj dni, hitro povzročita okužbo. Pregledujte jih enkrat do dvakrat na teden in jih obrišite z mehko krpo. Po potrebi uporabite sredstvo, ki ga priporoči veterinar. Po sprehodu v dežju psa osušite. Psa kopajte redko, enkrat na mesec ali dva, z blagim šamponom, nato pa ga temeljito osušite. Pogosto kopanje izsušuje kožo. Ušesa preglejte vsak teden. Podobno nego potrebujejo tudi gube mopsa, ki je prav tako kitajskega izvora.

Prehrana

Koža šarpeja se hitro odzove na neustrezno hrano. Srbenje, pordelost in pogosta vnetja ušes se včasih izkažejo za prehransko alergijo. Mnogi lastniki opazijo izboljšanje pri hrani z enim samim virom beljakovin. Hrano menjajte postopoma. Pazite tudi, da se pes ne zredi, saj odvečni kilogrami obremenjujejo sklepe.

Kako izbrati zdravega mladiča

Vzreditelja vprašajte o zdravju staršev. Resen vzreditelj vam bo odkrito povedal, ali se v liniji pojavljajo vročica, entropij ali kožne težave, in vam pokazal rezultate pregledov sklepov. Oglejte si mater. Če trepalnice mladiča že drgnejo ob oko ali je koža pordela in mastna, se ustavite in premislite. Sumljivo nizka cena je prav tako razlog za previdnost.

Pasme, podobne šarpeju

Če vam je šarpej všeč, vendar oklevate zaradi njegovega zdravja ali značaja, je tu nekaj pasem, ki imajo z njim veliko skupnega.

Čav čav je njegov najbližji sorodnik. Obe pasmi izvirata s Kitajske, imata modročrn jezik ter sta ponosni in zadržani do neznancev. Čav čav pa ima gosto dlako, ki zahteva veliko več krtačenja.

Bordojska doga ima nagubano glavo in masiven gobec. Je precej večja, a prav tako miren čuvaj, navezan na družino.

Šiba inu šarpeju sploh ni podoben. Po značaju pa sta si blizu: oba sta čista, neodvisna in do tujcev zadržana.

Bulmastif je večji in težji, s tihim čuvajskim nagonom.

Tibetanski mastif je starodaven azijski čuvaj. Je samostojen in nezaupljiv do neznancev, vendar potrebuje izkušenega gospodarja in veliko prostora.

Če vam nobena od teh ne ustreza, si oglejte vse pasme psov na našem seznamu.