Susseški španjel je redka pasma iz angleške grofije Sussex, vzrejena za iskanje divjadi v gostem grmovju. Med sledenjem glasno laja, doma pa je miren in ljubeč, čeprav zna biti tudi trmast.
Sussex španjel (Sussex Spaniel) je nizek angleški lovski pes, ki med iskanjem divjadi v gostem grmovju značilno laja. Visok je od 38 do 41 cm in tehta okoli 23 kg, kar je za takšno višino veliko. FCI ga uvršča v skupino 8, med šarivce oziroma pse za dvigovanje divjadi.
Namrščeno čelo zavaja, saj je po značaju vesel in miren. Za bodočega lastnika je pomembnejši glas: pes, vzrejen za lajanje na sledi, redko molči tudi na sprehodu. Sussex sodi v dom z dvoriščem in k človeku, ki ima čas za dolge sprehode. Če iščete tihega psa za majhno stanovanje, si oglejte druge pasme psov.
Avtor: Ivelin Tilev. Posodobljeno 15. novembra 2026.
Besedilo je informativne narave in ne nadomešča posveta s kinologom, veterinarjem ali strokovnjakom za pse.
Ivelin Tilev ne prevzema odgovornosti za dejanja, odločitve ali posledice, ki izhajajo iz uporabe informacij v tem gradivu.
Osnovni podatki o sussex španjelu
Izvor
Anglija, grofija Sussex
Višina
od 38 do 41 cm v vihru
Teža
okoli 23 kg
Dlaka
bogata in ravna, s podlanko
Barva
samo intenzivno zlatorjava
Potreba po gibanju
več kot 2 uri na dan za odraslega psa po priporočilu The Royal Kennel Club
Življenjska doba
več kot 10 let
Klasifikacija FCI
skupina 8, sekcija 2: lovski psi za dvigovanje divjadi, standard št. 127
Zgodovina pasme
Izvor in zgodovina sussex španjela
Lovec iz trnja
Konec 18. stoletja so lovci v grofiji Sussex lovili v gostem grmovju. Potrebovali so španjela s kratkimi nogami ter dolgim in čokatim telesom, ki bi se lahko prebijal skozi gosto, trnato grmovje. Augustus Elliott Fuller s posestva Rosehill pri Hastingsu je take pse vzrejal približno 50 let in jih imel za delo na svojem posestvu. Britansko društvo pasme ga šteje za njenega utemeljitelja.
Psi z Rosehilla so imeli tudi debelo kožo, ki jim je varovala telo pred trnjem. Leta 1803 je v delu The Sportsman's Cabinet zapisano, da se največji in najmočnejši španjeli v Sussexu imenujejo sussex španjeli.
V goščavi lovec svojega psa ne vidi, po lajanju pa ve, kje je. The Royal Kennel Club sussexa označuje za edinega španjela, ki med delom laja, in navaja, da se po mnenju nekaterih v pasmi pretaka tudi kri goničev. Tudi goniči na sledi lajajo, kot to počne beagle.
Osem psov Joy Freer
Po Fullerjevi smrti so pse z Rosehilla razprodali in pasma je postala redkost. Izumrla pa ni. Leta 1892 je imela razstava Crufts že poseben razred za sussexe, v ZDA pa so bili med prvimi desetimi pasmami, vpisanimi v rodovno knjigo AKC ob njeni ustanovitvi leta 1884.
Najtežja preizkušnja je prišla z drugo svetovno vojno. Po podatkih britanskega društva pasme večina zapisov kaže, da je po vojni ostalo le 8 sussexov. Te pse je ohranila Joy Freer iz psarne Fourclovers.
Freerjeva se je s pasmo ukvarjala več kot šest desetletij, pozneje je vodila društvo in ves čas lovila s svojimi psi. Vsi današnji sussexi izvirajo iz njenih psov.
FCI je pasmo dokončno priznala leta 1954, a genski sklad je ostal majhen. Leta 1964 je Kennel Club dovolil križanje s clumber španjelom, nato so potomce povratno križali s čistokrvnimi sussexi. Danes The Royal Kennel Club sussexa vodi kot ranljivo domačo pasmo in v zdravstvenih priporočilih zanj na prvo mesto postavlja genetsko raznolikost. Ameriški klub pasme navaja, da je bilo leta 2018 v Veliki Britaniji registriranih le 37 sussexov, od tega trije uvoženi.
Stump in rekord na Westminstru
Najbolj znana zgodba pasme je iz leta 2009. Desetletni Stump z registriranim imenom Clussexx Three D Grinchy Glee je 10. februarja na razstavi kluba Westminster Kennel Club v New Yorku osvojil naziv „Najboljši pes razstave“. Pomeril se je s približno 2.500 psi 170 pasem.
Stump je postal najstarejši zmagovalec v zgodovini razstave in prvi sussex s to nagrado. Takrat je bil že upokojen: njegov vodnik Scott Sommer se je za prijavo odločil šele pet dni pred začetkom.
Videz in standard pasme
Sussex je nizek in dolg, s težkim okostjem in široko glavo. Ko hodi, se mu noge premikajo naravnost, telo pa se ziblje. Ta hoja je opisana kot posebnost pasme: tako se ne giblje noben drug španjel.
Visok je toliko kot koker španjel: od 38 do 41 cm v vihru, pri samcih kokerja pa od 39 do 41 cm. Razlika je v teži. Koker tehta od 13 do 14,5 kg, sussex pa okoli 23 kg, torej pri enaki višini od 8 do 10 kg več.
Njegovo težko telo podpirajo kratke, močne noge, pri čemer zadnje ne smejo biti videti krajše od sprednjih. Hrbet je raven in mišičast od vihra do medenice, brez zožitve v ledjih, prsni koš pa je globok, a ne preširok. Okrogle tačke imajo debele blazinice in dlako med prsti.
Glava in izraz
Prvo, kar si zapomnite, je pogled. Namrščene obrvi in mehke lešnikove oči dajejo psu resen, skoraj žalosten izraz. AKC izrecno opozarja, da ta izraz ne odraža njegovega značaja.
Lobanja je široka, z vdolbino po sredini in izrazitim stopom, smrček pa je rjav. Debeli in precej veliki uhlji so nasajeni malo nad višino oči in se prilegajo glavi. Ugriz je škarjast.
Dlaka, barva in rep
Dlaka je bogata in ravna, brez kodrov, z gosto podlanko, ki ščiti pred slabim vremenom. Na uhljih je dlaka mehka in valovita, noge pa imajo zmerne rese.
Dovoljena je le intenzivna zlato jetrna barva dlake z zlatimi konicami. Temnorjava in rjava z vijoličastim nadihom sta nezaželeni, vsaka druga barva pa je nesprejemljiva. Pes z belimi lisami ali črno dlako ne ustreza barvnim zahtevam pasemskega standarda, tudi če ga prodajalec predstavlja kot »redkega«.
Odrasla psa in mladič: standard dopušča le intenzivno zlatorjavo barvo z zlatimi konicami dlak.
Rep je nizko nasajen in ga pes ne nosi nad hrbtom. Nekupiran rep je srednje dolg, proti konici se tanjša in ima zmerne rese, živahno mahanje pa je za pasmo značilno. Nekoč so ga običajno kupirali na dolžino med 13 in 18 cm.
Opis sledi standardu FCI št. 127 v različici z dne 8. septembra 2026. Ta skoraj dobesedno povzema britanski standard The Royal Kennel Club iz države izvora pasme.
Značaj in vedenje sussex španjela
Doma je sussex običajno miren in ljubeč, rad se igra in hodi na sprehode z družino. Tako ga opisuje tudi AKC.
Ima pa tudi trmasto plat. Britansko društvo pasme to pove brez ovinkov: če sussexu ponudite prst, bo hotel celo roko. Zato morajo biti pravila doma jasna od prvega dne. Če pes ne sme na kavč, naj ga nihče v družini ne spusti nanj »samo enkrat«. Hrana in igra delujeta bolje od pritiska.
Glas
Predstavljajte si običajen sprehod. Sussexov nos ujame svežo sled in pes se lahko z lajanjem požene po njej: zanj je to delo, za katero je bil vzrejen. Tudi doma je običajno bolj zgovoren od drugih španjelov, navaja AKC. V bloku s tankimi stenami se to sliši.
Kazen za lajanje redko prinese tišino, saj stopnjuje napetost. Raje nagradite molk: v trenutku, ko pes utihne, izgovorite kratko označevalno besedo in mu dajte priboljšek. Vadite po 3 do 5 minut in končajte, dokler ima pes še voljo. Tako se bo naslednje vadbe lotil z zanimanjem. Napredek je viden, ko utihne hitreje kot v prvih dneh.
Otroci in druge živali
Sussex, ki odrašča z otroki, se z njimi običajno dobro razume, piše AKC. Igro med otrokom in psom mora kljub temu nadzorovati odrasla oseba, zlasti dokler je pes še mlad. Otrokom pokažite, naj ga božajo po prsih in hrbtu, ne da bi ga objemali okoli vratu. Z drugimi psi in z mačko v hiši ga seznanjajte že v prvih tednih, na kratkih in mirnih srečanjih.
Je sussex španjel pes čuvaj?
Kot pasma ne. Sussex je bil vzrejen za iskanje divjadi in zaščitniško vedenje ni del njegove narave. Na razstavi napadalnega ali pretirano plašnega psa diskvalificirajo.
Posamezen pes je lahko do neznancev bolj zadržan ali zalaja, ko pred vrati kaj zasliši. To je lastnost posamezne živali in iz psa ne naredi čuvaja.
Je primeren za stanovanje?
V stanovanju lahko živi, če dobi dovolj gibanja in sosedje prenašajo njegov glas. Vseeno mu je bolje zunaj mesta, v hiši z velikim dvoriščem, kot priporoča The Royal Kennel Club. Če želite španjela predvsem za mestno stanovanje, si oglejte cavalier king charles španjela. Ta spada v skupino 9 FCI (psi za družbo) in tehta od 5,5 do približno 8 kg.
Sussex španjel opazuje zlate ribice v vrtnem ribniku.
Potreba po gibanju in nega
Koliko gibanja potrebuje
Stran pasme pri The Royal Kennel Club za odraslega sussexa priporoča več kot 2 uri gibanja na dan. Za psa, ki se giblje počasi, se to morda sliši veliko, vendar je bila pasma vzrejena za celodnevno delo v goščavi. AKC njeno aktivnost ocenjuje kot srednjo, zato je najboljše merilo pes sam. Če se po sprehodu mirno uleže, je gibanja dovolj. Če nemirno hodi po hiši in išče zaposlitev, dodajte čas, najbolje z vohalnimi nalogami.
Čas razdelite na dva ali tri sprehode in psu vsaj na enem pustite, da na dolgem povodcu prosto voha. Pri mladiču velja drugo pravilo: več kratkih sprehodov z igro na mehki podlagi, brez dolgega teka ob kolesu in brez skakanja z višine, dokler se sklepi še razvijajo.
Nos je njegova najmočnejša stran, AKC pa navaja, da se sussex dobro odreže na preizkusih sledenja. Doma začnite s priboljškom, ki ga položite na vidno mesto v sobi. Ko ga pes trikrat zapored hitro najde, ga skrijte za vrata, nato v drugo sobo in na koncu na dvorišče. Če se zatakne, se vrnite korak nazaj. Enako se začne tudi šolanje psov za tartufe. Primerni športi so sledenje, iskanje vonjev (nose work) in lovski preizkusi za španjele.
Z nosom pri tleh v gostem grmovju: delo, za katero je bila pasma vzrejena.
Mirna hoja na povodcu
Sussex sledi svojemu nosu in hitro začne vleči povodec. AKC svetuje, da to rešujete s šolanjem z nagradami. Vadite po korakih:
Začnite doma ali na mirnem dvorišču, kjer je malo vonjav.
Psa nagradite vsakič, ko je povodec ohlapen in pes hodi ob vaši nogi.
Ko potegne, se ustavite in počakajte, da se povodec zrahlja. Šele nato nadaljujte pot.
Vohanje uporabite kot nagrado: dajte znak in psu pustite, da približno minuto voha.
Na ulico z več vonjavami preidite, ko v mirnem okolju vsaj 10 minut hodi umirjeno.
En pes bo dlje ostal pri drugem koraku, drug pa bo na ulico prešel že po nekaj dneh.
Odpoklic
Odpoklic je samostojna veščina, ki jo vadite posebej, na 5 do 10 m dolgem povodcu. Začnite, ko pes ni zaposlen z vonjem, in vsak prihod nagradite z nečim vrednejšim od običajnega priboljška. Ko sussex ujame sled, vas najteže sliši. Zato ga ne spuščajte prosto, dokler na dolgem povodcu skoraj vsakič ne pride tudi med vonjavami, in ga pokličite, preden se zatopi v sled.
Zdravje in izbira mladiča
Pri sussexu in clumberju je opisano dedno pomanjkanje encima PDP1. Pes s tem pomanjkanjem ne prenaša obremenitve in lahko po naporu kolabira. Če se vaš pes po kratkem naporu opoteka ali uleže, prekinite sprehod in se obrnite na veterinarja.
Bolezen se deduje recesivno in zanjo obstaja test DNK. Ko iščete mladiče sussex španjela, zahtevajte rezultate testa obeh staršev. Če sta oba starša brez mutacije, mladič prav tega pomanjkanja ne bo razvil, a to še ne zagotavlja njegovega siceršnjega zdravja. The Royal Kennel Club za plemenske pse priporoča še oceno kolkov in pregled oči, ameriški klub pasme pa svetuje, da mladičem pri približno 8 tednih osluškujejo srce zaradi morebitnih srčnih šumov.
Dlaka, uhlji in tačke
Dlaka. Rese na uhljih in nogah zbirajo bodice in semena, zato se dlaka tam najlaže zvalja. Krtačite jih več kot enkrat na teden, kot svetuje The Royal Kennel Club. Sussex linja, zato boste krtačo potrebovali vse leto.
Uhlji. Težki uhlji se tesno prilegajo glavi, zato se v notranjosti slabo zračijo. Enkrat na teden jih povohajte in preglejte: močan vonj ali pordelost sta razlog za obisk pri veterinarju.
Tačke in kremplji. Po sprehodu v grmovju preverite, ali ima pes med prsti trne. Dlako med blazinicami prirežite, da se vanjo ne nabirata blato in sneg. Kremplji, ki ob hoji trkajo po tleh, so predolgi. Preverite jih vsake 3 do 4 tedne.
Podobne ali sorodne pasme
Koker španjel. Če vam je sussex všeč, a vas skrbi njegova teža, je koker prva primerjava. Višina je enaka, tehta pa od 13 do 14,5 kg, kar občutite, ko morate psa dvigniti v avto. Vzrejen je bil za lov na sloko in je danes priljubljen družinski pes.
Clumber španjel (Clumber Spaniel). Po tipu mu je najbolj podoben: prav tako nizek in masiven, z dolgim telesom, a bel z limonastimi ali oranžnimi lisami in še težji, saj samci tehtajo od 29,5 do 34 kg. Povezujeta ju križanje iz leta 1964 in ista mutacija za PDP1.
Angleški springer španjel. Videti je povsem drugačen: v vihru meri okoli 51 cm, ima dolge noge, v barvi dlake pa se bela kombinira z rjavo ali črno. Po standardu FCI divjad dvigne in jo prinese.
Boykin španjel. Boykin španjel je lahko na prvi pogled podoben sussex španjelu. Ta ameriška pasma iz Južne Karoline ima enobarvno rjavo do temno čokoladno dlako, medtem ko je sussex španjel zlato jetrne barve. Boykin je praviloma višji in lažji: samci merijo od 39 do 46 cm in tehtajo od 14 do 18 kg.
Field španjel (Field Spaniel). Krvni sorodnik. V zgodnjih letih so vanj vnesli veliko krvi sussexa, pozneje pa tudi springerja. Danes prevladujejo enobarvno črni in rjavi psi, včasih z ožigi.
Cavalier king charles španjel. Britanski španjel brez lovskih nalog. Vzrejen je bil kot pes za družbo in standard FCI od njega ne zahteva delovnega preizkusa.
Izjava o omejitvi odgovornosti
Informacije v tem članku so namenjene splošnemu izobraževanju. Ne nadomeščajo posveta z veterinarjem ali usposobljenim inštruktorjem za šolanje psov.
Vsak pes je drugačen. Opisane značajske lastnosti in zdravstvena tveganja veljajo za pasmo kot celoto in ne nujno za posameznega psa. Pri zdravstvenih ali vedenjskih težavah se obrnite na strokovnjaka.