Od blizu je videti kot kompakten rjav pes z valovito dlako in rumenkastimi očmi. Doma je miren, če se je zunaj dovolj gibal in imel priložnost uporabljati svoj voh. Primeren je za ljudi, ki lovijo ali se nekajkrat na teden ukvarjajo s pasjim športom.
Boykin španjel je srednje velik lovski španjel iz zvezne države Južna Karolina v ZDA. Samci so visoki od približno 39 do 46 cm in tehtajo od 14 do 18 kg. AKC ga uvršča v skupino športnih psov, FCI pa ga ne priznava. Vzrejen je bil za dviganje in prinašanje divjadi med lovom iz majhnega čolna.
Boykin je ena lažjih pasem med lovskimi psi in se skupaj z lastnikom spravi tudi v majhen avto ali čoln. Kdor išče mirnega psa za kratke sprehode okoli doma, mu bo težko kos.
Avtor: Ivelin Tilev. Posodobljeno 15. novembra 2026.
Besedilo je informativne narave in ne nadomešča posveta s kinologom, veterinarjem ali strokovnjakom za pse.
Ivelin Tilev ne prevzema odgovornosti za dejanja, odločitve ali posledice, ki izhajajo iz uporabe informacij v tem gradivu.
Osnovni podatki o Boykin španjelu
Potreba po gibanju
Visoka
Življenjska doba
10–15 let
Teža
Psi 14–18 kg, psice 11–16 kg
Barva
Enotno rjava
Lastnost
Boykin španjel
Plečna višina
psi od 39 do 46 cm, psice od 36 do 42 cm
Teža
psi od 14 do 18 kg, psice od 11 do 16 kg
Življenjska doba
običajno od 10 do 15 let
Dlaka in barva
srednje dolga, od ravne do zmerno kodraste; enotno rjava, od rdečkasto rjave do temno čokoladne
Potreba po gibanju
visoka: vsakodnevno delo, plavanje, aportiranje
Izvor in priznanje
ZDA; UKC od leta 1985, AKC od leta 2009; FCI ga ne priznava
Samec Boykin španjela je lahko do 5 cm višji in do 3,5 kg težji od samca angleškega koker španjela, za katerega standard navaja od 39 do 41 cm in od 13 do 14,5 kg. Pri razlikovanju pomaga tudi barva: koker ima veliko dovoljenih barv in vzorcev, Boykin pa je samo rjav.
Južna Karolina, okoli leta 1900
Izvor in zgodovina Boykin španjela
Dumpy, pes pred cerkvijo
Zgodba se začne okoli leta 1900 v mestu Spartanburg v Južni Karolini. Neke nedelje majhen rjav potepuški pes sledi bankirju Alecu Whitu in z njim vstopi v cerkev. Napodijo ga ven. Pes počaka zunaj do konca bogoslužja in Whita pričaka z mahajočim repom.
White ga vzame k sebi, poimenuje ga Dumpy in ga začne šolati. Tako začetke pasme opisuje članek AKC o izvoru Boykin španjela. Pasemsko društvo navaja nekoliko poznejši datum: med letoma 1905 in 1910.
Pes se izkaže za dobrega prinašalca. White ga pošlje svojemu prijatelju in lovskemu tovarišu Whitu Boykinu, ki živi blizu mesta Camden. Tam Dumpy postane zanesljiv pes za lov na divje purane in vodne ptice. Boykin, ki je živel od leta 1861 do 1932, vzreja njegovo potomstvo, pasma pa nosi njegovo ime.
Isti članek AKC omenja tudi domnevo: zaradi njegove bistrosti nekateri menijo, da je Dumpy ušel iz cirkusa. Dokazov za to ni.
Zakaj so lovci želeli majhnega psa
Lovci v močvirjih okoli mesta Camden uporabljajo čoln iz treh delov, spojenih z vijaki. Vsak del lahko služi tudi samostojno, kot čoln za enega človeka ali kot zaklon. Razstavljen čoln se zlahka prenaša po kopnem.
V takem čolnu ni prostora za dva psa. Pes velikosti labradorca, ki tehta okoli 27 kg, bi ga zlahka prevrnil, njegove dolge noge pa bi se zapletale v rastlinje na močvirskih otočkih. Boykin je dovolj majhen, da sedi v čolnu, divjad pa prinaša tako iz vode kot s kopnega.
Natančen izvor Dumpyja ostaja neznan. UKC in pasemsko društvo kot verjetne prednike navajata Chesapeake Bay retriverja, springer španjela, koker španjela in ameriškega vodnega španjela.
Od lokalne skrivnosti do priznanja
Vzreditelji so desetletja skrbno izbirali kupce in pasme niso oglaševali. Zato je ta dolgo ostala skoraj neznana zunaj domačega območja.
Leta 1977 je bilo ustanovljeno društvo Boykin Spaniel Society, ki vodi rodovno knjigo. UKC je pasmo priznal leta 1985. Istega leta jo je Južna Karolina razglasila za uradnega psa zvezne države, 1. september pa se obeležuje kot dan Boykin španjela. AKC je pasmo v celoti sprejel leta 2009. FCI je še ni priznala, zato Boykin v večini držav zunaj Severne Amerike ne nastopa na razstavah po pravilih FCI.
Videz in standard pasme
Po standardu društva Boykin Spaniel Society je to srednje velik, čvrst španjel in „predvsem lovski pes“. Standarda AKC in UKC navajata enake meje za višino in težo.
Koliko tehta Boykin španjel?
Psi imajo plečno višino od 39 do 46 cm in tehtajo od 14 do 18 kg. Psice merijo od 36 do 42 cm in tehtajo od 11 do 16 kg. Standard BSS šteje za napako odstopanje za več kot 2,5 cm nad temi mejami ali pod njimi.
Če vzreditelj oglašuje „linijo večjih psov“, preverite, ali višina in teža obeh staršev ustrezata navedenim vrednostim. Majhna velikost je razlog, da pasma sploh obstaja.
Glava, oči in uhlji
Nos je temno rjav, s široko odprtimi nosnicami. Zaželen je škarjasti ugriz. Oči so široko postavljene, od rumenkastih do rjavih in barvno usklajene z dlako; izbuljene oči so napaka.
Uhlji so nasajeni malo nad linijo oči in se tesno prilegajo glavi. Potegnjeni naprej sežejo do konice nosu.
Dlaka in barva
Dlaka je srednje dolga in fina, od ravne do zmerno kodraste. Dovoljene so rahle rese na uhljih, prsih, nogah in trebuhu, sprejemljiva pa je tudi kratka ravna dlaka brez res. UKC šteje grobo, trdo dlako za napako.
Tipi dlake pri Boykin španjelu: ravna, valovita in zmerno kodrasta. Barva je vedno enotno rjava, od rdečkasto rjave do temno čokoladne.
Barva je enotno rjava: rdečkasto rjava ali temno čokoladna. Standard dopušča le majhno belo liso na prsih. Črn ali lisast Boykin ne ustreza nobenemu od standardov, pa čeprav ga prodajalci označujejo kot „redkega“.
Bolj kodrasti psi so razlog za šaljivi vzdevek „močvirski pudelj“. Pudelj pa ni med navedenimi predniki, podobnost je le v dlaki.
Rep
Ameriški standardi opisujejo kupiran rep. BSS zahteva, da je pri odraslem psu dolg od 6 do 8 cm. UKC izrecno navaja, da pes z nekupiranim repom na njegovih razstavah ni kaznovan. Pes nosi rep vodoravno ali malo nad linijo hrbta, nikoli navpično in nikoli zavitega nad hrbtom. V mnogih državah je kupiranje prepovedano, zato boste tam srečali Boykine z naravnim repom.
Značaj in vedenje Boykin španjela
AKC opisuje Boykina kot mirnega psa doma in vztrajnega lovca na ptice. Lastnik, ki ima Boykine od leta 1961, jih opisuje kot zelo ljubeznive v družini in kot „tigre“ na terenu. Obe lastnosti gresta z roko v roki.
Po standardu UKC je Boykin pameten, želi ugajati in ga je lahko šolati. Hitro se uči, zlasti kadar je nagrada igra prinašanja. Vadite v kratkih sklopih po 5 do 10 minut in ga nagrajujte s hrano ali z vrženim aportom. Kazni in grob ton zmanjšujejo njegovo veselje do dela z vami.
Standard BSS šteje za napako sovražnost do ljudi in psov, pretirano plašnost in hiperaktivnost. UKC napadalne in skrajno plašne pse izključi. Ko si ogledujete mladiče Boykin španjela, bodite pozorni na oba starša: ali sta mirna in ali se neznancu približata brez strahu.
Je Boykin čuvaj?
Ne. Pasma je bila vzrejena za lov, standard pa sovražnost do ljudi obravnava kot napako. Dobro vzgojen Boykin goste sprejme prijazno. Če potrebujete psa, ki bo varoval dvorišče, iščite v drugi skupini pasem.
Je Boykin španjel primeren za družino z otroki?
Nekdanja predsednica pasemskega kluba pri AKC pravi, da lahko Boykin zjutraj lovi golobe, zvečer pa je družinski pes. Zaradi manjše velikosti ga je lažje nositi, prevažati z avtomobilom in vzeti s seboj na potovanje.
Otroke naučite, naj ga ne vlečejo za uhlje in naj ga ne budijo. Pes potrebuje kotiček, kjer ga nihče ne moti. Nekateri Boykini se po slabi izkušnji z otrokom pozneje izogibajo otrokom, zato igro psa in otrok nadzorujte.
Nemški kratkodlaki ptičar in Boykin španjel na gozdni poti. Na lovskih posestvih obe pasmi pogosto delata skupaj.
Z drugimi psi se običajno dobro razume. Na lovskih posestvih Boykini delajo skupaj s ptičarji, na primer z nemškim kratkodlakim ptičarjem: ta obstane v stoji, španjel pa ptico dvigne in jo prinese. Vendar ptice in male živali v domu prebudijo enak nagon, zato Boykina ne puščajte samega s papigo ali kuncem.
Lovski španjel je bil vzrejen za delo ob človeku. Mladiča postopoma navajajte na samoto: najprej za 2 do 3 minute, nato za 10, potem za pol ure. Cel delovni dan sam doma je težka preizkušnja za vsakega aktivnega psa, tudi za to pasmo.
Boykin španjel počiva v dnevni sobi ob akvariju z akvarijskimi ribami. Doma je pasma mirna, če je zunaj dobila dovolj gibanja.
Gibanje, zdravje in nega
Potreba po gibanju in nega
Koliko gibanja potrebuje?
Pasemsko društvo govori o „nekaj urah“ gibanja in pozornosti vsak dan. V praksi to pomeni dva sprehoda po 45 do 60 minut in še 15 do 20 minut dela za nos: aportiranje ali iskanje skrite igrače. Plavanje krepi mišice, ne da bi obremenjevalo sklepe.
Voda je za to pasmo naravno okolje, enako kot za lagotta romagnola, ki je, preden je začel iskati tartufe, iz močvirij prinašal divjad. Za plavanje izberite mirno vodo s položnim bregom in varnim dostopom. Ne mečite igrače v močan tok, da bi jo pes prinesel.
Mladiči se hitro utrudijo. V prvem letu se izogibajte dolgemu teku ob kolesu in skokom z višine; bolj koristne so kratke igre po 5 do 10 minut večkrat na dan. Odrasli Boykini uspešno tekmujejo v agilityju in na lovskih preizkusih za španjele.
Kolaps ob naporu (EIC)
Boykin španjel je med pasmami, pri katerih je dokazan dedni kolaps ob naporu (EIC). Vzrok je mutacija v genu DNM1. Enaka mutacija je opisana pri labradorcu, Chesapeake Bay retriverju in kodrastodlakem retriverju. Nagnjenost k EIC se deduje avtosomno recesivno: psi z eno kopijo mutacije so zdravi prenašalci, psi z dvema kopijama pa so ob intenzivnem naporu izpostavljeni tveganju za kolaps, vendar simptomov ne kažejo vsi.
Po 5 do 15 minutah intenzivnega dela, zlasti ob močnem vznemirjenju, se bolni pes začne opotekati, zadnje noge mu oslabijo, lahko pa se tudi zgrudi. Običajno si opomore v približno pol ure. V redkih primerih se epizoda konča s smrtjo.
Če opazite takšne znake, igro takoj prekinite, psu omogočite počitek v hladnem in pokličite veterinarja. Videoposnetek epizode pomaga pri pregledu. Pes z dvema kopijama mutacije lahko ob zmernem gibanju živi normalno, vendar ne sme dolgo in brez premora loviti aporta.
Zdravstveni testi: kaj vprašati vzreditelja
Pasemski klub pri AKC za plemenske pse priporoča rentgensko oceno kolkov, pregled pogačic in očesni pregled pri veterinarskem oftalmologu. Temu dodaja še DNK-teste za EIC in anomalijo očesa kolijev (CEA). Zahtevajte izvide za oba starša.
Po podatkih AKC je displazija kolkov najpogostejša dedna bolezen pri tej pasmi, 15 let življenja pa ni redkost. Bodite pozorni na šepanje po počitku in poskakovanje na eni zadnji nogi med hojo.
Dlaka, uhlji in kremplji
Dlaka. Nega je preprosta. Pasemski klub priporoča krtačenje vsaj enkrat na teden, da se rese za uhlji in na nogah ne zvaljajo. Dovoljeno je prirezovanje dlake okoli glave, grla, uhljev, repa in tačk.
Uhlji. Dolgi viseči uhlji po plavanju zadržujejo vlago. Obrišite jih z brisačo in jih vsak teden preglejte. Neprijeten vonj ali pogosto stresanje z glavo je razlog za pregled.
Tačke in kremplji. Po sprehodu skozi grmovje preverite, ali se med prsti in v uhljih skrivajo trni ali semena trav. Kremplje krajšajte vsake 3 do 4 tedne.
Prehrana in voda. Hranite ga glede na telesno kondicijo: rebra se dajo otipati brez pritiska, od zgoraj pa je viden pas. Na lov ali daljše delo vzemite s seboj vodo in psu omogočite počitek v senci, zlasti v vročem vremenu.
Podobne ali sorodne pasme
Boykin španjel je ameriški španjel s primesjo retriverske krvi. S temi pasmami ga povezuje izvor ali delo.
Koker španjel. Velja za enega od prednikov Boykina in dela na enak način: preiskuje teren, dvigne ptico in jo prinese. Samec kokerja je nekoliko nižji in lažji, njegova dlaka pa je bolj svilnata.
Angleški springer španjel. Prav tako verjeten prednik. Višji je, s plečno višino okoli 50 cm. Pasemski klub pri AKC pri njem priporoča oceno komolcev in DNK-test za progresivno atrofijo mrežnice. Pri Boykinu je poudarek na EIC in CEA.
Cavalier King Charles spaniel. Soroden le po španjelskem tipu. Tehta do približno 8 kg in je bil vzrejen kot družabni pes. Primeren je za ljudi, ki imajo radi španjele, a ne morejo zagotoviti več ur gibanja.
Ameriški vodni španjel. AKC navaja, da je Boykin po videzu najbolj podoben prav njemu. Tudi ta je rjav, kodrast in ima rad vodo.
Chesapeake Bay retriver. Velik retriver med predniki. White je lovil s Chesapeake Bay retriverji, preden je odkril Dumpyja, mali rjavi pes pa je race prinašal nič slabše od njih.
Informacije v tem članku so splošno izobraževalne narave. Ne nadomeščajo posveta z veterinarjem ali usposobljenim inštruktorjem za šolanje psov.
Vsak pes je drugačen. Opisane značajske lastnosti in zdravstvena tveganja veljajo za pasmo kot celoto in ne nujno za posameznega psa. Pri zdravstvenih ali vedenjskih težavah se obrnite na strokovnjaka.