Srednje velik lovski španjel iz Velike Britanije: plečna višina okoli 51 cm, teža od 18 do 25 kg. Doma je prijazen in družaben, a potrebuje več kot 2 uri gibanja na dan.
Angleški špringer španjel je lovski pes, ki je najraje zunaj, z nosom v grmovju in lastnikom v bližini. Je srednje velik: plečna višina je okoli 51 cm, teža od 18 do 25 kg. Izvira iz Velike Britanije, FCI pa ga uvršča v 8. skupino, 2. sekcijo, med šarivce, pse za dvigovanje divjadi.
Doma je prijazen in družaben ter se hitro uči. Največji izziv je njegova velika potreba po gibanju. Kratek sprehod do vogala mu ne zadošča: vsak dan potrebuje prost tek in naloge za nos. Brez njih si delo poišče sam, na primer z vašimi čevlji.
Primeren je za ljudi, ki tudi brez psa preživljajo prosti čas v gozdu ali ob vodi in jih nekaj blata na tleh ne moti. Če si želite bolj umirjenega življenja doma, primerjajte še druge pasme psov glede na potrebo po gibanju.
Avtor: Ivelin Tilev. Posodobljeno 14. novembra 2026.
Besedilo je informativne narave in ne nadomešča posveta s kinologom, veterinarjem ali strokovnjakom za pse.
Ivelin Tilev ne prevzema odgovornosti za dejanja, odločitve ali posledice, ki izhajajo iz uporabe informacij v tem gradivu.
Osnovni podatki o špringerju
Potreba po gibanju
Več kot 2 uri na dan
Življenjska doba
Okoli 12 let
Višina in teža
Okoli 51 cm, 18–25 kg
Krtačenje dlake
2- do 3-krat na teden
Angleški špringer španjel: osnovni podatki
Lastnost
Angleški špringer španjel
Plečna višina
Okoli 51 cm (FCI); po AKC psi 51 cm, psice 48 cm
Teža
Približno od 18 do 25 kg; FCI teže ne navaja
Življenjska doba
Povprečno okoli 12 let (11,9 po podatkih VetCompass)
Dlaka in barve
Srednje dolga, ravna, z resami; rjavo-bela ali črno-bela, z rumenorjavimi oznakami ali brez njih
Potreba po gibanju
Več kot 2 uri na dan
Klasifikacija FCI
Skupina 8, sekcija 2, standard št. 125; lovski pes z delovnim preizkusom
Izvor in zgodovina angleškega špringer španjela
Pasma je stara: po standardu FCI je to najstarejša pasma med lovskimi psi, ki delajo ob puški. Preden so lovci uporabljali puške, so ti španjeli iskali divjad in jo dvigovali proti mreži, lovskemu sokolu ali hrtu. Pozneje se je naloga razširila. Pes iz goščave prežene ptice, po strelu pa jih poišče in prinese lovcu.
Ime izhaja iz angleškega glagola spring, „skočiti naprej“. Natanko tako špringer dvigne ptico: plane proti njej, dokler ne vzleti. V preteklosti je na enak način plašil divjad proti mrežam (RKC).
Kokerji in špringerji so se dolgo rojevali v istem leglu. Manjši mladiči so postajali kokerji in lovili sloke (woodcock). Večji so postajali špringerji (AKC).
Lastniki danes rečejo preprosto „špringer“. V starih besedilih boste naleteli tudi na ime norfolški španjel. Okoli leta 1810 se je v grofijah Norfolk in Shropshire oblikoval čvrstejši tip španjela, ki so ga na razstavah najprej prikazovali prav pod tem imenom (Kanadski kinološki klub). Zgodba, da je pasma delo vojvode Norfolškega, ostaja na ravni izročila.
Na prvih britanskih razstavah v sedemdesetih letih 19. stoletja so angleške in valižanske špringerje prikazovali kot eno pasmo. Ločili so jih leta 1902, ko jih je The Kennel Club priznal kot ločeni pasmi. AKC je prvega angleškega špringerja registriral leta 1910, FCI pa je pasmo dokončno priznala leta 1954. Danes je to najbolj priljubljen španjel za delo na terenu (RKC).
Špringerji v vojski in v Beli hiši
Busterja je iz zavetišča vzel Kraljevi veterinarski korpus britanske vojske in ga izšolal za delovnega psa za iskanje orožja in eksploziva. Marca 2003 je v Safwanu v južnem Iraku našel skladišče orožja, skrito za lažno steno. Istega leta je prejel medaljo Dickin organizacije PDSA, najvišje odlikovanje za žival, ki je služila v vojnem spopadu. Po utemeljitvi priznanja je pes rešil življenja vojakov in civilistov.
Theo, špringer iz istega korpusa, je medaljo posmrtno prejel oktobra 2012 za delo v Afganistanu med septembrom 2010 in marcem 2011.
Millie, psica Barbare in Georgea H. W. Busha, je zaslovela na povsem drug način. Leta 1990 je Barbara Bush v njenem imenu napisala Millie's Book. Knjiga je bila prodana v 400.000 izvodih in je bila 29 tednov na lestvicah uspešnic (Guinness World Records). Eden od mladičev psice Millie, Spot, je pozneje z Georgeem W. Bushem živel v Beli hiši.
Standard FCI št. 125
Videz in standard pasme
Špringer je kompakten in čvrst pes veselega značaja. Med britanskimi španjeli za delo na kopnem ga standard opisuje kot „najvišjega na nogah“.
Velikost in teža špringer španjela
Plečna višina je okoli 51 cm, tako pri psih kot pri psicah. FCI teže ne navaja. Po ameriškem standardu pes s plečno višino 51 cm tehta okoli 23 kg, psica z višino 48 cm pa okoli 18 kg. Za dobro grajenega odraslega psa Kanadski kinološki klub navaja od 22 do 25 kg.
Bolj kot tehtnica vam bo koristilo, če otipate rebra. Pod tanko plastjo maščobe morajo biti otipljiva, od zgoraj pa mora biti vidna talija.
Za primerjavo: angleški koker španjel je visok od 38 do 41 cm in tehta od 13 do 14,5 kg.
Glava, uhlji in rep
Lobanja je srednje dolga, precej široka in rahlo zaobljena, z izrazitim stopom. Oči so mandljaste in temno lešnikove barve, z budnim in dobrodušnim izrazom. Svetle oči so nezaželene. Uhlji so dolgi in široki, nastavljeni v višini oči in pokriti z resami.
Rep je nizko nastavljen in ga pes nikoli ne nosi nad linijo hrbta. Nekoč so ga običajno kupirali, zato standard opisuje tako kupiran kot naraven rep. Naravni rep mora biti v sorazmerju s telesom.
Dlaka in barve
Dlaka je gosta, ravna in odporna proti slabemu vremenu, nikoli groba. Rese na uhljih, sprednjih nogah, telesu in zadnjih okončinah so zmerne.
Barvi sta dve: rjavo-bela (t. i. jetrna) in črno-bela. Vsaka ima lahko rumenorjave oznake in takrat je pes tribarven. Rjavo-belih špringerjev je največ, črno-beli in tribarvni pa so redkejši (RKC). Trenutna različica standarda FCI št. 125, objavljena jeseni 2026, izrecno navaja, da je vsaka druga barva ali kombinacija nesprejemljiva. Če vam ponujajo „redkega“ enobarvnega špringerja, vam ponujajo psa zunaj standarda.
Dovoljene barve angleškega špringer španjela, od leve proti desni: rjavo-bela, črno-bela, rjavo-bela z rumenorjavimi oznakami in črno-bela z rumenorjavimi oznakami.
Razstavna in delovna linija
Od petdesetih let 20. stoletja pasmo vzrejajo v dveh smereh, razstavni in delovni. Razdelitev na razstavno in delovno linijo se je začela, ko za pridobitev razstavnih šampionskih naslovov ni bilo potrebno delo na terenu, navaja švedski klub pasme v gradivu za sodnike. Isti klub opozarja, da pregosta dlaka psa ovira pri delu v grmovju.
Ko izbirate mladiča, vzreditelju zastavite konkretna vprašanja. S čim se ukvarjata starša? Koliko gibanja dobita vsak dan in kako se nato vedeta doma? Če je mogoče, si mater oglejte tudi na sprehodu zunaj.
Značaj in vedenje angleškega špringer španjela
Po standardu je špringer prijazen, ubogljiv in veselega značaja. Plašnost in agresivnost sta nedopustni, agresivne ali zelo plašne pse pa na razstavi diskvalificirajo. Običajno želi ugoditi lastniku in se hitro uči.
Na sprehodu ga vodi nos. Pes skloni glavo, išče pred vami, v grmovje vstopi na eni strani in izstopi na drugi. Če vzleti ptica, se požene za njo. Odpoklic običajno sliši, a v tistem trenutku je vonj močnejši od vašega glasu.
Je tudi prinašalec, torej pes, vzrejen za to, da po strelu v gobcu prinese divjad. Doma prinaša čevlje, nogavice in vse, kar najde. Namesto da bi ga lovili po sobi, mu dajte dovoljene igrače in igre prinašanja.
Brez gibanja in umskega dela postane špringer nemiren. Če se zvečer ne more umiriti in uleči, najprej preverite, koliko je čez dan tekal in iskal.
Špringer z otroki in drugimi živalmi
Z otroki je običajno prijazen. Mlad pes pa skače in grabi igrače, s svojimi približno 20 kg lahko tudi podre majhnega otroka. Otroci in pes naj bodo skupaj le pod neposrednim nadzorom odrasle osebe. Otroke naučite, naj psa ne objemajo okoli vratu. Če želijo igračo, naj jo zamenjajo za priboljšek.
Odnos do drugih psov je zelo odvisen od zgodnjih izkušenj in značaja posameznega psa. Zato je še posebej pomembno, da mladič do približno 14. tedna starosti spoznava različne ljudi, pse, vozila in zvoke. Večina dobro socializiranih špringerjev se z drugimi psi dobro razume.
Mačke in male živali so posebna zgodba. Pes, ki je odraščal z mačko, jo običajno sprejme kot del družine. Tuja mačka na dvorišču ali zajec v parku pa zanj lahko ostane divjad, ki jo je treba dvigniti.
Ali lahko špringer ostane sam?
Odrasel pes naj redno ne bi ostajal sam več kot štiri ure, svetuje PDSA. Za mladega in zelo dejavnega psa so štiri ure običajno že preveč. Mladiča na samoto navajajte postopoma: najprej nekaj minut z igračo za žvečenje, nato vse dlje. Za ljudi, ki ves dan delajo zdoma, je rešitev opoldanski sprehod ali oseba, ki med dnevom prihaja k psu.
Ali je špringer čuvaj?
Ne. Ko nekdo pozvoni, morda zalaja, a neznance pozdravi z mahajočim repom. Agresivnost je po standardu nedopustna, zato ne računajte, da bo špringer varoval dvorišče.
Ali je špringer španjel primeren za stanovanje?
Da, če je stanovanje kraj, kjer pes počiva. Pomembno je, kaj vsak dan dobi zunaj: dolg sprehod s prostim tekom in naloge za nos. Dvorišče sprehoda ne nadomesti.
Črno-bel angleški špringer španjel počiva v dnevni sobi ob akvariju z okrasnimi ribami.
Če iščete španjela, vzrejenega za družbo namesto za lov, si oglejte cavalier king Charles španjela. Uvrščen je v 9. skupino in tehta od 5,4 do 8 kg.
Vsakdan, nega in zdravje
Potreba po gibanju in nega
Koliko gibanja potrebuje špringer
Zdrav odrasel špringer po navedbah The Royal Kennel Club potrebuje več kot dve uri gibanja na dan. Tukaj je primer razporeditve, ki ni uradna norma: zjutraj in zvečer mirnejši sprehod na povodcu, čez dan pa približno pol ure prostega teka na ograjenem prostoru ali igre z iskanjem.
Iskanje po vonju psa umsko utrudi. Poskusite na primer na dvorišču skriti igračo ali koščke hrane in mu pustite, da 10 minut išče.
Mladič potrebuje kratke sprehode, prosto igro in veliko spanca. Dokler ne odraste, se izogibajte dolgemu teku ob kolesu in skokom z višine. Pri starejšem psu ali pri težavah s sklepi ali srcem trajanje in tempo določite skupaj z veterinarjem.
V vročini pojdite ven zgodaj zjutraj in zvečer, imejte s seboj vodo in ob močnem sopihanju naredite premor.
Lovski preizkusi za pse, iskanje po vonju (nosework), poslušnost (obedience) in agility zaposlijo tako telo kot glavo.
Vzgoja in odpoklic
Učite z nagradami: s hrano, igro ali vrženo igračo. Kazni in grobe ovratnice psa naredijo negotovega, sledenje vonjem pa zaradi njih ne izgine. Z odpoklicem začnite že v prvem tednu doma:
Izberite eno besedo ali znak s piščalko in ga uporabljajte samo za odpoklic.
Psa doma pokličite z razdalje 2 do 3 metrov in ga bogato nagradite, ko pride do vas.
Nato vadite na dvorišču, pozneje zunaj na 10 metrov dolgem povodcu.
Znak uporabite, preden pes začne slediti vonju. Če že lovi, raje pojdite do njega.
Nikoli ga ne kličite zaradi nečesa neprijetnega, na primer kopanja.
Piščalka je priročna, ker vsakič zveni enako in se sliši daleč.
Če vleče na povodcu, se ustavite in nadaljujte šele, ko se povodec sprosti. Kot nagrado za mirno hojo mu dovolite, da povoha ob robu poti.
Nega dlake, uhljev in krempljev
Dlaka potrebuje nego več kot enkrat na teden (RKC). V praksi to pomeni krtačenje dvakrat ali trikrat na teden in pregled res na uhljih in tačkah po vsakem sprehodu skozi grmovje. Tam se dlaka zvalja in zadržuje semena.
Popolno striženje, kot pri pudlju, ni potrebno. Oblikujete le glavo, grlo in tačke (Kanadski kinološki klub).
Uhlji. Preglejte jih enkrat na teden. Neprijeten vonj, pordelost ali tresenje z glavo so razlog za pregled pri veterinarju. Po plavanju uhlje od znotraj osušite z mehko krpo.
Kremplji. Če se med sprehodi ne obrabijo sami, jih skrajšajte vsake 3 do 4 tedne.
Zdravje in preiskave
Okoli 12 let je za to pasmo običajna življenjska doba. V obsežni britanski raziskavi s podatki veterinarskih klinik (VetCompass, Teng in sodelavci, 2022) so špringerji v povprečju živeli 11,92 leta in se med 18 preučenimi pasmami uvrstili na četrto mesto. Z dobro oskrbo lahko računate na dolgo skupno življenje s psom.
Kaj naj zahtevate od vzreditelja. RKC pred paritvijo močno priporoča vsaj naslednje preiskave:
rentgensko oceno kolčnih sklepov glede displazije;
rentgensko oceno komolčnih sklepov glede displazije;
pregled oči z gonioskopijo glede anomalije pektinatnega ligamenta (PLA), ki lahko povzroči glavkom;
pozornost na genetsko raznolikost, na primer nizek koeficient inbridinga pri starših.
Poleg navedenih preiskav je priporočljivih še pet testov DNK: za fukozidozo, pomanjkanje fosfofruktokinaze (PFK), progresivno atrofijo mrežnice (PRA, cord1), sindrom akralne mutilacije (AMS) in diseritropoetsko anemijo z miopatijo (DAMS). Test DNK se opravi enkrat v življenju. Gonioskopijo pa je treba po nasvetu klubov pasme ponavljati vsake tri leta.
Pomanjkanje PFK prizadene rdeče krvničke in mišice. Pri bolnem psu lahko krizo sprožijo velik napor, dolgotrajno lajanje ali močno sopihanje, tudi v vročini.
Kdaj k veterinarju.
pordelo ali motno oko, drgnjenje glave ob tla ali oko, ki je videti večje od drugega; glavkom je nujno stanje in vid se lahko izgubi v nekaj urah;
temen urin, od oranžne do kavne barve, šibkost ali mišični krči po naporu, značilni za krizo pri pomanjkanju PFK;
lizanje in grizenje tačk, rane ali otekline na prstih pri mladiču, starem od 3 do 12 mesecev; pri AMS pes postopno izgublja občutek za bolečino v tačkah;
negotova hoja, zlasti na spolzkih tleh, ali izguba naučenih navad pri mladem psu, starem od 18 mesecev do 4 let, kar je lahko začetek fukozidoze.
Podobne ali sorodne pasme
Angleški koker španjel. Najbližji sorodnik, o katerem je bilo govora zgoraj. Poleg velikosti se pasmi razlikujeta po barvah: standard kokerja dopušča veliko več različic, vključno s pegastimi (roan) in enobarvnimi psi.
Valižanski špringer španjel. Do leta 1902 so ga prikazovali skupaj z angleškim. Prepoznate ga po barvi, ki je vedno samo živo rdeča z belo. Je nižji, pri psih meri okoli 48 cm, pri psicah pa 46 cm.
Labradorec. Prav tako spada v 8. skupino, a pri lovu opravlja drugo delo: njegova glavna naloga je, da po strelu prinese divjad, medtem ko špringer sam išče in dviguje ptice pred lovcem. Je višji, od 54 do 57 cm, njegovo kratko, gosto dlako brez res pa je lažje vzdrževati.
Madžarska vižla. Zanimiva je za ljudi, ki jim je všeč špringerjeva energija, nočejo pa krtačiti res. Dlaka je kratka, RKC pa zanjo priporoča enako količino gibanja kot za špringerja. Vižla je ptičar iz 7. skupine in pred divjadjo obstane v stoji.
Irski seter. Tudi on je ptičar iz 7. skupine, vendar večji, z dlako intenzivne kostanjeve barve brez črnine. Potrebuje zelo veliko gibanja.
Lagotto romagnolo. Primeren je za ljudi, ki jih bolj kot lov zanima delo z nosom. Danes lagotto išče tartufe, lovski nagon pa so mu s selekcijo zmanjšali, da ga vonj divjadi ne bi motil. Je vodni pes iz 8. skupine, 3. sekcije, s kodrasto volnato dlako.
Preden vzamete mladiča špringer španjela, preživite popoldne z odraslim psom te pasme: na sprehodu, v gozdu in, če je mogoče, v dežju. Če vam tempo potem ustreza, je angleški špringer španjel verjetno prava pasma za vas. Od vzreditelja zahtevajte izvide preiskav obeh staršev in si oglejte mater mladičev.
Uporabljeni viri
FCI, standard št. 125 English Springer Spaniel (različica z dne 6. 10. 2026) ter standardi št. 5, 120, 122, 126, 136 in 298
The Royal Kennel Club, Spaniel (English Springer) in Hungarian Vizsla: značilnosti pasme in zdravstvene preiskave pred paritvijo
American Kennel Club, zgodovina angleškega špringer španjela; standard AKC
Canadian Kennel Club, Spaniel (English Springer)
English Springer Spaniel Breed Clubs (UK), zdravstvena spletna stran pasme: glavkom, PFK, AMS, fukozidoza
Teng K. T. in sodelavci, 2022, Scientific Reports: tablice življenjske dobe psov (VetCompass)
PDSA, medalja Dickin (Buster in Theo) in nasveti, kako psa pustiti samega
George Bush Presidential Library; Guinness World Records (Millie's Book)
Svenska Kennelklubben, kompendij za sodnike o angleškem špringer španjelu, 2024
Izjava o omejitvi odgovornosti
Informacije v tem članku so namenjene splošnemu izobraževanju. Ne nadomeščajo posveta z veterinarjem ali usposobljenim inštruktorjem za šolanje psov.
Vsak pes je drugačen. Opisane značajske lastnosti in zdravstvena tveganja veljajo za pasmo kot celoto in ne nujno za posameznega psa. Pri zdravstvenih ali vedenjskih težavah se obrnite na strokovnjaka.