Bedlington terier modre barve stoji na starem kamnitem mostu nad reko v angleški vasi

Pasme psov · Terierji

Bedlington terier: pes z videzom jagnjeta in značajem terierja

Okreten angleški terier z mehko dlako in močnim lovskim nagonom.

Videz vara. Pod postriženo dlako se skriva pes, vzrejen za lov na zajce in za dohitevanje plena pri veliki hitrosti. Doma je večina bedlingtonov mirnih in privrženih, zunaj pa se lovski nagon prebudi v nekaj sekundah.

Bedlington terier je lahek in okreten terier iz Velike Britanije, visok približno 41 cm pri vihru in težak od 8 do 10 kg. Izvira iz rudarskih območij grofije Northumberland na severu Anglije. FCI ga uvršča v skupino 3, sekcijo 1. Prepoznate ga po hruškasti glavi brez stopa in mehki, puhasti dlaki.

Pasma je primerna za ljudi, ki si želijo majhnega, a športnega psa in so ga pripravljeni vsakih 6 do 8 tednov voditi k pasjemu frizerju. Med pasmami terierjev bedlington izstopa po dolgih nogah in usločenem hrbtu.

Osnovni podatki o bedlington terierju

Višina

približno 41 cm pri vihru

Teža

od 8 do 10 kg

Življenjska doba

mediana 13,7 leta (britanska raziskava, 2024)

Dlaka

gosta in puhasta, skoraj ne linja, striženje vsakih 6 do 8 tednov

Barve

modra, jetrno rjava ali peščena, z ožigi ali brez

Potreba po gibanju

do 1 ure na dan

Klasifikacija

FCI skupina 3, sekcija 1, standard št. 9

Izvor

Velika Britanija

S to težo se bedlington uvršča med majhne pasme psov, vendar je za svojo težo visok in v galopu zelo hiter.

Izvor in zgodovina bedlington terierja

Pasma je dobila ime po rudarskem mestu Bedlington v grofiji Northumberland. Standard FCI kot njeno domovino navaja nekdanja rudarska območja severne Anglije. V njem je zapisano tudi, da ima bedlington enega najdlje sledljivih rodovnikov med terierji. Najzgodnejši zabeleženi prednik je Old Flint, skoten leta 1782 (po drugih podatkih leta 1792) na posestvu graščaka Trevelyana v Netherwittonu.

Druga imena in vzdevki

Po navedbah Ameriškega kinološkega kluba (AKC) je madžarski plemič, ki je v začetku 18. stoletja obiskal to območje, podobne pse opisal na posestvu lorda Rothburyja in pri popotnikih, ki so taborili v gozdu. Primerjal jih je z majhnimi hrti, ki imajo dlako kot jagnje.

Do leta 1825 so bili ti psi znani kot rothbury terierji, po vasi Rothbury in bližnjem gozdu. Lord Rothbury je imel pasmo tako rad, da so pse včasih imenovali „Rothburyjeva jagnjeta“ (Rothbury's Lambs). V starih angleških knjigah o psih se pojavlja tudi ime „foksterier iz severnih grofij“.

Westminster Kennel Club za pasmo navaja rek „glava jagnjeta in srce leva“.

Kakšno delo je opravljal bedlington

Po standardu FCI je bila prvotna naloga pasme lov na zajce. AKC dodaja še lov na jazbece in vidre. Westminster Kennel Club pojasnjuje, da je pes škodljivce preganjal tako pod zemljo, v njihovih brlogih, kot na prostem.

Divji lovci so bedlingtona cenili zaradi hitrosti in tihega gibanja. Tako združuje delo terierja v brlogu s hitrostjo lovskih psov, ki divjad dohitijo na prostem.

Kanadski kinološki klub (CKC) navaja, da so pasmo razvili rudarji v premogovnikih, ki so potrebovali vsestranskega delovnega terierja. Ob prostih dneh so rudarji prirejali tekme z bedlingtoni in whippeti.

Peščeno obarvan bedlington terier v galopu teče po gozdni poti, prekriti z jesenskim listjem
Peščeno obarvan bedlington terier v polnem galopu: prav zaradi te hitrosti so pasmo cenili divji lovci in rudarji.

Piper: prvi pes z imenom bedlington terier

Ime bedlington terier se pojavi leta 1825. Kamnosek Joseph Ainsley (v virih tudi Aynsley) ga je dal svojemu psu Piperju. Piperjeva starša sta bila psica Phoebe in pes Piper Jamesa Andersona iz gozda Rothbury, parjena leta 1825.

Po zgodovini pasme, ki jo je objavil AKC, je Piper začel loviti jazbece pri približno 8 mesecih. Delal je do 14. leta, ko je bil že skoraj brez zob in skoraj slep. Pripovedujejo, da je nekoč zadrževal razjarjenega prašiča, dokler niso prišli ljudje in rešili otroka v bližini.

Razstave, klubi in priznanje

Bedlingtoni nastopajo na razstavah od leta 1870. Viktorijanski razstavljavci so ustvarili tudi značilno striženje, ki se uporablja še danes. Prvo združenje za pasmo je bilo ustanovljeno leta 1877.

FCI je pasmo dokončno priznala 20. junija 1963. Trenutno veljavni standard je bil objavljen 8. septembra 2026.

Šampion z Westminstra

Leta 1948 je šampion Rock Ridge Night Rocket na razstavi Westminster Kennel Club med 2.540 prijavljenimi psi osvojil naziv „najboljši pes razstave“. Lastnika sta bila William A. Rockefeller in njegova žena, v ringu pa ga je vodil Anthony Neary. Po navedbah AKC je bil to prvi zmagovalec Westminstra, katerega zmago je prenašala televizija. Isti pes je zmagal tudi na razstavi Morris & Essex v letih 1947 in 1948.

Videz in standard pasme

Po standardu FCI št. 9 je bedlingtonski terier eleganten, vitek in mišičast pes brez znakov šibkosti ali grobe telesne zgradbe. Telo je gibko in nekoliko daljše od plečne višine. Idealna plečna višina je približno 41 cm, pri čemer je pri psicah dopustna nekoliko nižja, pri psih pa nekoliko višja. Teža znaša od 8 do 10 kg.

Glava je hruškasta ali klinasta, z ozko, a globoko in zaobljeno lobanjo. Stopa, torej prehoda med čelom in gobcem, ni: linija od zatilja do nosu je ravna. Na vrhu glave raste svilnat, skoraj bel čop. V mirovanju je izraz blag. Oči so majhne in so videti trikotne.

Uhlji so srednje veliki, v obliki lešnika, nizko nastavljeni in se tesno prilegajo licem. Tanki in žametni so, na konici pa imajo belkast šopek dlak.

Hrbet je nad ledji naravno usločen, trebuh pa izrazito privzdignjen. Ta silhueta in globok prsni koš spominjata na greyhounda. Standard zahteva, da je bedlington sposoben galopirati z veliko hitrostjo. V počasnem hodu je gibanje lahkotno in prožno, v polnem galopu pa se telo rahlo ziblje.

Rep je srednje dolg, pri korenu debel in se proti konici tanjša. Rahlo je ukrivljen in nizko nastavljen, pes pa ga nikoli ne nosi nad hrbtom.

Dlaka in barve

Dlaka je gosta in puhasta, dobro odstopa od kože in ni trda kot žica. Rada se kodra, zlasti na glavi in gobcu. Marsikdo pričakuje, da bo na otip podobna dlaki pudlja. CKC jo opisuje kot drugačno: lahko, mehko in z značilno prožno teksturo.

Dovoljene so tri barve: modra, jetrno rjava in peščena, vsaka z ožigi ali brez njih. Standard spodbuja temnejšo pigmentacijo. Modri psi in modri psi z ožigi imajo črn nos, rjavi in peščeni pa rjav nos. Oči so pri modrih psih temne, pri modrih z ožigi svetlejše z jantarnimi odsevi, pri rjavih in peščenih pa svetlo lešnikove.

Šest bedlington terierjev v vrsti pred kamnitim zidom v dovoljenih barvah: modra, modra z ožigi, jetrno rjava, jetrno rjava z ožigi, peščena in peščena z ožigi
Tri dovoljene barve, vsaka brez ožigov in z njimi (od leve proti desni): modra, modra z ožigi, jetrno rjava, jetrno rjava z ožigi, peščena in peščena z ožigi.

Vsaka druga barva ali kombinacija ni sprejemljiva. Odrasel pes, ki ostane črn ali je lisast, ne ustreza standardu, četudi ga prodajalec predstavlja kot „redko barvo“. Mladiči bedlington terierja pa se skotijo zelo temni in s starostjo posvetlijo, zato je temna barva pri mladiču normalna.

Agresivni ali pretirano plašni psi so po standardu izključeni. Za vzrejo so dovoljene le funkcionalno in klinično zdrave živali s telesno zgradbo, značilno za pasmo.

Značaj in vedenje bedlington terierja

Standard FCI opisuje bedlingtona kot samozavestnega in inteligentnega psa z močnim lovskim nagonom. Po značaju je dobrodušen in privržen, brez plašnosti in živčnosti. V mirovanju je krotek. Ko se vznemiri, pokaže pogum.

CKC poudarja, da so bedlingtoni občutljivi in želijo ugajati lastniku. Hitro se učijo, a so včasih trmasti. Delajte z nagrajevanjem: s hrano ali igro. Kratke vadbe, ki trajajo od 5 do 10 minut, so učinkovitejše od dolgih, oster ton pa lahko pri občutljivem psu povzroči negotovost.

Ali je bedlington terier pes čuvaj?

Za varovanje posesti ni primeren, je pa dober opozorilni pes. Kinološka organizacija DOGS NSW navaja, da laja, ko pridejo gostje, sicer pa ni glasna pasma. Švedski kinološki klub ugotavlja, da je do neznancev včasih nekoliko zadržan.

Ali je primeren za družino z otroki?

Kanadski klub ga opisuje kot dobrega psa za otroke, ki so se naučili spoštovati pse. Otrokom pokažite, naj ga mirno božajo po hrbtu in naj ga ne budijo, ko spi. Srečanja z majhnimi otroki morajo vedno potekati pod nadzorom odrasle osebe.

Drugi psi, mačke in male živali

Švedski klub opisuje bedlingtona kot žilavega psa, ki se zna povsem ubraniti, čeprav redko išče prepir. CKC dodaja, da se ne umakne, če ga izzove drug pes. Z novimi psi ga seznanjajte na nevtralnem prostoru, na ohlapnem povodcu in za kratek čas. Ob napetosti preprosto povečajte razdaljo.

Lovski nagon je najzahtevnejši del njegovega značaja. Podobno kot jack russell terier lahko bedlington zunaj preganja veverice in mačke, nekateri psi pa so trdovratni lovci. Z mačko lahko živi, če ju previdno seznanite in prve tedne spremljate njegovo vedenje. Hrčke in okrasne zajce imejte ločeno.

Bedlington terier modre barve, vzpet na zadnje tačke, opazuje ribice v domačem akvariju
Lovski nagon ne počiva niti doma: bedlington terier spremlja skalarje v akvariju.

Dlaka in striženje

Dlaka skoraj ne izpada, vendar nenehno raste. DOGS NSW priporoča krtačenje enkrat na teden z mehko kovinsko krtačo tipa slicker in striženje vsakih 6 do 8 tednov. Po navedbah CKC večina lastnikov psa pelje k pasjemu frizerju približno vsakih 6 tednov.

Tako kot pri pasmi bichon frise tudi tu odsotnost dlak na tleh ne pomeni preproste nege. Če krtačenje izpustite, hitro nastanejo vozli in svaljki.

Peščeno obarvan bedlington terier s klasičnim striženjem hodi po peščenem rečnem bregu
Klasično striženje bedlingtona: zaobljen čop na glavi in šopi dlak na konicah uhljev.

Striženja bedlingtona se je težko naučiti. Preden se naročite, vprašajte frizerja, ali je že delal s to pasmo. Ne pretiravajte s kopanjem, saj prepogosto umivanje dlako naredi mlahavo. Pri tedenskem krtačenju preverite tudi kremplje in uhlje.

Mladiča že od prvega tedna doma navajajte na krtačo, glavnik in zvok strojčka za striženje. Začnite z 2 do 3 minutami na dan in ga nagradite, ko mirno stoji. Tako ga prvo popolno striženje ne bo spravilo v stres.

Če ima kdo v gospodinjstvu alergijo na pse, preživite nekaj časa z odraslim bedlingtonom, preden vzamete mladiča. Tudi če pes izgublja zelo malo dlake, to ne pomeni, da ne more povzročiti alergijske reakcije.

Zdravje: bakrova toksikoza in druge preiskave

Glavna dedna težava pasme je bakrova toksikoza. Pri njej jetra z žolčem ne izločajo dovolj bakra, zato se kovina kopiči. Sčasoma to privede do kroničnega hepatitisa in ciroze. Oblika, povezana z genom COMMD1, se deduje recesivno: pes zboli, če je okvarjeno kopijo podedoval od obeh staršev.

Test DNK na delecijo v COMMD1 razvrsti pse v tri skupine: čiste, prenašalce in obolele. Prenašalci za to obliko ne zbolijo, vendar mutacijo v povprečju prenesejo na polovico potomcev.

Negativen rezultat tega testa ne izključi vseh možnih vzrokov za bakrovo toksikozo. Raziskava, ki so jo Haywood in sodelavci objavili leta 2023, kaže, da delecija v COMMD1 pri britanskih bedlingtonih ni več glavni vzrok, bolezen pa povezuje z različico gena ATP7B. Leta 2026 Canine Genetics Centre v Cambridgeu preučuje, kako razširjena je ta različica v pasmi.

V zgodnji fazi je pes lahko videti povsem zdrav, prve spremembe pa se pokažejo v krvnih izvidih jetrnih encimov. Pozneje se lahko pojavijo slab apetit, oslabelost, bruhanje, driska, hujšanje, porumenelost dlesni ali oči ter povečano pitje vode in uriniranje. Ob katerem koli od teh znakov obiščite veterinarja in ga vprašajte, ali vaš pes potrebuje redne krvne preiskave.

Ameriški klub pasme priporoča še pregled za izpah pogačice (luksacijo patele) in pregled oči po dopolnjenem 12. mesecu starosti. Od vzreditelja zahtevajte izvide testa DNK in obeh pregledov za oba starša. Britanska raziskava iz leta 2024, ki temelji na podatkih veterinarskih klinik, navaja mediano življenjske dobe pasme 13,7 leta.

Podobne ali sorodne pasme

Nekatere od teh pasem so z bedlingtonom sorodne po izvoru, druge so mu podobne po dlaki ali temperamentu.

Dandie dinmont terier. Po navedbah AKC obe pasmi izvirata iz skupnega korena. Z dodano krvjo goničev je dandie postal nižji in težji, bedlington pa je ostal vitek in dolgonog.

Whippet. Velja, da je whippet bedlingtonu dal usločen hrbet in hitrost. To je hrt s kratko dlako, ki se ne striže, lovi pa z vidom in v brloge ne leze.

Border terier. Izvira iz istega obmejnega območja med Anglijo in Škotsko, okoli gričevja Cheviot, in je bil vzrejen za lov na lisice. Njegova dlaka je trda in gosta, podobna dlaki večine delovnih terierjev.

Češki terier. Tudi njemu dlako strižejo s strojčkom in je ne trimajo. Standard FCI ga opisuje kot mirnega in neagresivnega psa. Ima krajše noge in je v galopu počasnejši, vendar je vzdržljiv.

Če iščete psa, ki je videti kot plišasta igrača, vas bo bedlington terier presenetil s svojim lovskim nagonom. Za človeka, ki si želi majhnega športnega psa, navezanega na družino, in je pripravljen na obisk pri frizerju vsakih 6 do 8 tednov ter na potrpežljivo učenje odpoklica, je dobra izbira. Primerjajte ga z drugimi pasmami v katalogu pasem psov.

Uporabljeni viri

  • FCI, standard št. 9 Bedlington Terrier, velja od 8. septembra 2026
  • Canine Genetics Centre, raziskava bakrove toksikoze pri bedlington terierju, 2026
  • FCI, nomenklatura pasem: Bedlington Terrier (št. 9)
  • Royal Kennel Club, profil pasme Bedlington Terrier
  • American Kennel Club, zgodovina bedlington terierja in članek o Ch. Rock Ridge Night Rocket
  • Westminster Kennel Club, profil pasme in zgodovinski zapisi
  • Canadian Kennel Club, „Meet the Bedlington Terrier“, 2022
  • DOGS NSW, profil pasme Bedlington Terrier
  • Svenska Kennelklubben, standard in sodniški kompendij za bedlington terierja
  • Bedlington Terrier Club of America, zdravstvena priporočila z dne 19. januarja 2026
  • AKC Canine Health Foundation, test DNK za bakrovo toksikozo pri bedlington terierjih
  • Haywood S. in sodelavci, Veterinary Record, 2023, 193: e2832
  • McMillan K. M. in sodelavci, Scientific Reports, 2024, življenjska doba 155 pasem
  • MSD Veterinary Manual, kronični hepatitis pri psih
  • Rawdon B. Lee, „The Terriers“, zgodovina bedlington terierja

Omejitev odgovornosti

Informacije v tem članku so namenjene splošnemu izobraževanju. Ne nadomeščajo posveta z veterinarjem ali usposobljenim inštruktorjem šolanja psov.

Vsak pes je drugačen. Opisane značajske lastnosti in zdravstvena tveganja veljajo za pasmo kot celoto in ne nujno za posameznega psa. Pri zdravstvenih ali vedenjskih težavah se obrnite na strokovnjaka.