Najbolje se počuti pri ljudeh, ki večino časa preživijo doma in jih ne motita glavnik in strižnik. Dolge dneve v samoti težko prenaša.
češki terier (Český teriér, imenovan tudi češki ali bohemski terier) je mlada lovska pasma iz Češke, ki je nastala po načrtu enega človeka: nizek, podolgovat terier z mehko svilnato dlako, ki se striže s strižnikom, namesto da bi se trimala. Tehta od 6 do 10 kg, v višino meri od 25 do 32 cm in spada v skupino 3 po FCI.
Lov že dolgo ni več njegova glavna dejavnost. Večina psov živi v družinah, britanska Kraljeva kinološka zveza (Royal Kennel Club) pa pasmo označuje za češkega nacionalnega psa. Med terierji spada med bolj zadržane: do neznancev je previden, vendar se rad uči, če imate v roki priboljšek.
Avtor: Ivelin Tilev. Posodobljeno 11. novembra 2026.
Besedilo je informativne narave in ne nadomešča posveta s kinologom, veterinarjem ali strokovnjakom za pse.
Ivelin Tilev ne prevzema odgovornosti za dejanja, odločitve ali posledice, ki izhajajo iz uporabe informacij v tem gradivu.
Hitra dejstva o češkem terierju
Potreba po gibanju
do približno 1 ure na dan
Življenjska doba
več kot 12 let
Teža in višina
od 6 do 10 kg, od 25 do 32 cm v vihru
Nega dlake
česanje večkrat na teden, striženje s strižnikom približno vsakih 6 tednov
Osnovni podatki o češkem terierju
Značilnost
češki terier
Izvor
Češka, vzreja od leta 1949
Klasifikacija FCI
skupina 3 (terierji), sekcija 2 (majhni terierji), brez delovnega izpita
Višina v vihru
od 25 do 32 cm; po standardu 29 cm za samce in 27 cm za samice
dolga, fina, rahlo valovita; sivo-modra v vseh odtenkih ali svetlo rjava (»kava z mlekom«)
Nega dlake
česanje večkrat na teden, striženje približno vsakih 6 tednov
Gibanje
do približno 1 ure na dan
Zgodovina pasme
Izvor in zgodovina češkega terierja
Zakaj je František Horák ustvaril novo pasmo
Zgodovina češkega terierja se začne z enim vzrediteljem. František Horák iz Klánovic pri Pragi je vzrejal škotske terierje pod vzrejnim imenom Lovu zdar, »uspešen lovec«, in z njimi lovil po gozdovih Češke. Želel pa je vzrediti novo pasmo terierja, posebej prilagojeno takšnemu lovu.
Kaj natančno je iskal, je razvidno iz današnjega standarda: lahkega, kratkonogega, dobro pigmentiranega lovskega terierja s »praktičnimi« povešenimi uhlji, ki ga je lahko negovati in šolati. Pes je moral biti nižji in ožji od obeh izhodiščnih terierjev, da bi lažje prehajal skozi lisičine in jazbečeve rove. Horák se je odločil tudi, da se bo dlaka strigla s strižnikom, rep pa bo ostal naraven.
Po vojni se je zaposlil na Fiziološkem inštitutu Češkoslovaške akademije znanosti. Tam je študiral genetiko in se navadil dokumentirati vsak poskus. Horák je sam pisal tudi o drugem cilju: preveriti, ali je mogoče novo pasmo ustvariti iz čim manjšega števila živali. Njeno osnovo sta predstavljala dva samca in ena samica.
Prva legla in priznanje pasme
Prvi poskus je bil leta 1949. Horák je križal škotsko terierko Donka Lovu zdar s sealyhamskim terierjem Buganier Urquelle. Skotili so se trije mladiči. Preživel je le eden, po podatkih AKC pa je tudi ta poginil kot odrasel pes, ko ga je lovec pomotoma ustrelil.
Horák ni odnehal. Leta 1950 je križanje ponovil z drugo škotsko terierko, Scotch Rose, in dobil šest mladičev. Povešene uhlje, ki jih je želel doseči, je imel le eden od njih.
Leta 1959 je na mednarodni razstavi v Libercu zunaj konkurence predstavil tri pse. Obiskovalci, zlasti tuji, so pokazali veliko zanimanje za novo pasmo. Kmalu po razstavi je bilo prvih 14 čeških terierjev vpisanih v češkoslovaško rodovno knjigo.
Dokončno priznanje FCI je sledilo 24. maja 1963. Po podatkih AKC je bila to prva češka nacionalna pasma, ki jo je priznala FCI. Kraljeva kinološka zveza je češkega terierja priznala leta 1990, AKC pa leta 2011.
Delovne sposobnosti pa so se ohranile. Nekateri psi se še danes uporabljajo za lov, tudi za sledenje ranjeni divjadi, čeprav jih standard opisuje predvsem kot družinske pse. Če iščete pasmo, vzrejeno predvsem za delo na terenu, si oglejte druge lovske pse.
Videz in standard pasme
Veljavni dokument je standard FCI št. 246. Nemško besedilo, ki je uradno, velja od 11. marca leta 1997, angleški prevod pa je z dne 20. januarja leta 1998. Spodnji podatki izhajajo iz te različice.
Silhueta in mere
Češki terier je s strani videti kot nizek pravokotnik. Standard za samca navaja 43 cm dolžine telesa pri 29 cm višine. Zaželena višina samic je 27 cm, dovoljene meje pa so od 25 do 32 cm. Teža češkega terierja je med 6 in 10 kg.
Druga prepoznavna značilnost je hrbtna linija. Ta ni ravna: nad ledvenim delom in križem je rahlo usločena, pri številnih psih pa je zadnji del telesa nekoliko višji od vihra. Prsni koš je bolj valjast kot globok, pod telesom pa ostaja dovolj prostora. Razlog je praktičen. Pes se mora biti sposoben obrniti v rovu.
Glava ima obliko dolgega, topega klina z brado in gostimi obrvmi, pod katerimi se vidijo rjave oči s prijaznim izrazom. Uhlji so trikotni in povešeni ter se prilegajo licem. Naravni rep meri od 18 do 20 cm. V mirovanju visi navzdol, ko je pes pozoren, pa se dvigne v obliki sablje.
Dlaka, barve in striženje
Dlaka je dolga, fina, vendar čvrsta, rahlo valovita in svilnato sijoča. Večini resastodlakih terierjev se odmrla dlaka odstranjuje ročno, češki terier pa se striže s strižnikom. Po telesu se dlaka skrajša, obrvi, brada, spodnji deli nog ter dlaka pod prsnim košem in na trebuhu pa ostanejo dolgi.
Doma to pomeni striženje s strižnikom približno vsakih šest tednov in česanje dolgih delov večkrat na teden. Če česanje izpustite, se dlaka na bradi in »krilu« zavozla in sprime. Kdor si ne želi takšne nege, bo lažje živel s kratkodlakim psom, kot je bostonski terier: njegov standard opisuje kratko, gladko dlako.
Na razstavah so zahteve strožje. Dlaka na vratu, plečih in hrbtu je lahko dolga največ 1,5 cm, prehod na daljše dele pa je postopen. Zavit rep ali rep, nošen nad hrbtom, teža pod 6 ali nad 10 kg in obseg prsnega koša nad 50 cm so razlogi za diskvalifikacijo.
Standard priznava dve barvi. Sivo-modra sega od zelo svetle do temne, mladiči pa se skotijo črni. Svetlo rjava, v odtenku »kave z mlekom«, je zelo redka, mladiči te barve pa se skotijo čokoladno rjavi. Pri obeh barvah so dovoljene rumene, sive ali bele lise na bradi, licih, vratu, prsih, trebuhu in nogah, če prevladuje osnovna barva.
Sivo-modra barva sega od zelo svetle do temne, svetlo rjava (»kava z mlekom«) pa je redka.
Črn mladič z meseci postaja svetlejši in to je normalno. Pri nakupu pa preverite znake, ki jih standard določa kot razlog za diskvalifikacijo: bele lise na več kot 20 % telesa, bela lisa na glavi, dolga tigrasta dlaka po drugem letu starosti. Tretje, »redke« barve standard ne priznava.
Češki terier ali šnavcer?
Veliko ljudi, ki prvič vidijo češkega terierja, ga zamenja za šnavcerja. Razlika je v silhueti in dlaki. Šnavcer je skoraj kvadraten, s trdo, žimasto dlako in gosto podlanko, FCI pa ga uvršča v skupino 2. Češki terier je nizek in podolgovat, njegova dlaka pa je mehka in svilnata.
Če ste v dvomih, si psa oglejte s strani in potipajte njegovo dlako. Izrazito podolgovato telo in mehka dlaka na otip močno nakazujeta, da gre za češkega terierja. Gotovost daje le rodovnik.
Temperament
Značaj in vedenje češkega terierja
Standard zahteva uravnovešenega, neagresivnega in veselega psa, ki ga je lahko šolati in je nekoliko zadržan do neznancev. Agresivnost in pretirana plašnost sta razloga za diskvalifikacijo. V primerjavi z večino terierjev češki terier redkeje burno reagira in lažje sprejema usmeritve, čeprav pri delu ostaja vztrajen.
Zadržanost se pokaže že v razstavnem ringu. V izobraževalnem gradivu FCI so sodniki opozorjeni, naj ne kaznujejo psa, ki jih ne pozdravi navdušeno. Doma je to običajno videti takole: pes zalaja, ko zazvoni zvonec, povabljenega gosta pa sprejme, ko vidi, da ga je lastnik vesel. Kako hitro se to zgodi, je odvisno od socializacije in posameznega psa. V neznanem okolju nekateri psi oklevajo, priboljšek pa pomaga bolj kot prigovarjanje.
Zelo živahen terier, ki je vedno pripravljen na akcijo, je povsem drugačen tip psa. Takšen je na primer jack russell terier: po svojem standardu je živahen, čuječ in aktiven, pogumen in neustrašen.
Z otroki in drugimi živalmi
Z otroki se dobro razume in je iznajdljiv spremljevalec pri njihovih igrah. Njegova majhnost pa v otroških rokah predstavlja tveganje, saj se majhen pes zlahka poškoduje, če ga dvignejo in izpustijo. Prva srečanja je najbolje organizirati na tleh, tako da otrok sedi, odrasla oseba pa je ob njem.
Pes, ki je odraščal z drugim psom ali mačko, običajno z njima živi brez težav. Kako se bo odzval na neznane pse, je odvisno od socializacije in njegovega temperamenta. Lovski nagon pa ostaja: pasma lahko še danes preganja glodavce. Hrčka, morskega prašička ali pritlikavega kunca ne smete puščati samega z njim.
Je češki terier pes čuvaj?
Da, kot pes, ki opozarja na dogajanje okoli doma. Zalajal bo ob zvoncu ali ob neznancu na dvorišču. Za varovanje pa ni primeren, saj standard zahteva neagresiven značaj.
Socializacija in šolanje
Zadržani psi potrebujejo dobro socializacijo. Ameriško veterinarsko združenje za vedenje živali (AVSAB) meni, da so prvi trije meseci življenja najpomembnejše obdobje, in dopušča skupinske tečaje za mladiče že pri starosti od 7 do 8 tednov, če so prvo cepivo prejeli vsaj 7 dni pred tem in so bili prvič razglisteni.
Pomembnejše od števila srečanj je, kako potekajo. Mladiča je treba z novimi ljudmi, avtomobili, dvigali in različnimi podlagami seznanjati postopoma, tako da ostane miren, vsako srečanje pa zaključiti, preden se prestraši.
Kričanje in grobo ravnanje pri tej pasmi ne pomagata. Več dosežete s kratkimi vajami, mirno vztrajnostjo in nagrado v roki. Pes želi ugajati, zato deluje tudi pohvala.
Šibka točka je samota. Ko je pes zdolgočasen in sam, laja in grize predmete. Navajanje poteka postopoma, najprej s 5 minutami odsotnosti, nato s 15 in 30 minutami, naslednji korak pa sledi le, če je pes ostal miren. Če ste zaradi službe 9 ur na dan zdoma, boste potrebovali varuha ali nekoga, ki ga bo opoldne peljal na sprehod.
Gibanje in vadba za češkega terierja
Kraljeva kinološka zveza za pasmo priporoča do približno ene ure gibanja na dan. Standard opisuje sproščeno, vzdržljivo hojo in počasen, a dolgotrajen galop. Tak pes ima rad dolge sprehode z veliko vohanja. Tek ob kolesu ni zanj.
Sprehodi in prosto tekanje
Uro gibanja lahko brez težav razdelite na dva ali tri sprehode, pri čemer naj bo vsaj eden daljši in počasnejši, da ima pes dovolj časa za vohanje. Prosto tekanje je varno le na ograjenem območju. Če zazna sled, ga ta zlahka prevzame in se preneha odzivati na odpoklic.
Odpoklic se gradi po korakih:
Začnite doma, na razdalji od 2 do 3 metrov, z zelo okusno nagrado.
Nadaljujte na dvorišču, nato na mirnem območju z dolgim povodcem od 5 do 10 m.
Pokličite ga le takrat, ko ste skoraj prepričani, da bo prišel. Tako se ne nauči, da lahko ukaz prezre.
Nagrada mora biti dragocenejša od tistega, kar je zavohal, na primer kos kuhanega mesa.
Brez povodca ga spuščajte šele, ko se takoj odzove tudi ob motnjah: drugem psu, ptici ali sveži sledi.
Voh, igre in športi
Voh je tisto, zaradi česar je bila pasma ustvarjena. Horák je želel psa, ki vstopa v rove, prinaša drobno divjad in po krvni sledi najde ranjeno divjad. Na čeških lovskih preizkušnjah se njegovo delo pod zemljo primerja z delom jazbečarja.
Družinskemu psu ni treba loviti, mora pa uporabljati svoj nos. Najpreprostejša igra so skrivalnice: skrijete se za drevo in mu pustite, da vas najde. Doma lahko enako počnete s priboljški, skritimi po sobi.
Po izobraževalnem gradivu FCI so češki terierji zelo nadarjeni za agility. Ustrezata jim tudi sledenje in iskanje po vonju, saj pri tem uporabljajo sposobnosti, zaradi katerih je bila pasma vzrejena. Z visokimi skoki in ostrimi zavoji je bolje počakati, dokler pes ni star vsaj 12 mesecev in ne opravi veterinarskega pregleda.
Koliko gibanja potrebuje mladič
Pri mladičih češkega terierja je treba gibanje prilagoditi njihovi starosti, razvoju in telesnemu stanju. Priljubljeno pravilo petih minut sprehoda na vsak mesec starosti nima znanstvene potrditve in ni primerno za vsakega mladiča. Boljši pristop je izmenjevanje kratkih sprehodov, mirnih iger in počitka, pri čemer obremenitev postopoma povečujete. Izogibajte se dolgotrajnemu teku, visokim skokom in ostrim zavojem, dokler se kosti in sklepi razvijajo. Če mladič zaostaja, pogosto seda ali kaže znake utrujenosti, dejavnost prekinite. Če niste prepričani, kakšna obremenitev je primerna, se posvetujte z veterinarjem.
Pasma dozoreva pozno. Češki strokovnjaki, ki se ukvarjajo z njo, začnejo osnovno šolanje poslušnosti pri starosti od 4 do 5 mesecev: odzivanje na ime, hoja na povodcu in veselo prinašanje predmetov. Pri 6 mesecih dodajo ukaze »poleg«, »sedi«, »ostani« in »prostor«, vedno skozi igro in brez kaznovanja. Popolna zrelost nastopi okoli tretjega leta, zato od enoletnega psa ne pričakujte potrpežljivosti odraslega psa.
Kratke vaje in nagrada v roki: tako se mladič brez strahu navaja na nove talne površine.
Je češki terier primeren za stanovanje?
Glede na velikost da, saj mu zadostuje tudi majhen dom. Težave pa prihajajo od drugod. Lajanje ob zvoncu ali hrupu na stopnišču hitro postane navada, zlasti pri psu, ki se dolgočasi. Samoto težko prenaša, v večstanovanjski stavbi pa sosedje slišijo vsak lajež. Na deževen dan mu iskalne igre doma pomagajo porabiti energijo, vendar ne morejo nadomestiti človeške družbe.
Teža zahteva pozornost. Pasma se zlahka zredi. Preverjanje je preprosto: ob rahlem pritisku na bok lahko otipate rebra, ne da bi ta štrlela.
Poleti sprehode prestavite v najhladnejše ure, v torbi pa imejte vodo. Sveže postrižen pes je slabše zaščiten pred soncem in mrazom, zato lahko pozimi prve dni po striženju potrebuje oblačilo.
Zdravje in pregledi
Zdravje in značilne bolezni češkega terierja
Običajna življenjska doba je več kot 12 let. Avtorji britanskega priročnika o pasmi CeskyTerrier.co.uk jo opisujejo kot zdravo, spodaj navedene zdravstvene težave pa so prej izjema kot pravilo.
Prvo tveganje izhaja iz zgodovine. Pasma izvira iz zelo majhnega števila psov, zato je njena genetska raznolikost omejena. Kraljeva kinološka zveza vzrediteljem svetuje, naj jo ohranjajo pri izbiri vzrejnih parov.
Scottiejev krč
»Scottiejev krč« (Scottie cramp) je dobil ime po škotskem terierju, enem od prednikov pasme. Gre za dedno motnjo gibanja, ki jo standard navaja med diskvalifikacijskimi napakami. V mirovanju je pes videti normalen. Ob vznemirjenju ali naporu začne sprednje noge metati vstran, hrbet se usloči, pes pa se giblje togo ali pade.
Zavest ostane ohranjena. Po podatkih CeskyTerrier.co.uk se mišice v resnici ne krčijo, pes ne občuti bolečine, znaki pa izginejo skoraj takoj, ko se umiri, in se s starostjo ne stopnjujejo. Večina prizadetih psov živi normalno, vendar jih ne smemo uporabljati za vzrejo.
Pregledi pri vzreditelju: zobje, oči, kolena in srce
Ameriški pasemski klub vzrediteljem priporoča štiri preglede: pogačic, srca, oči pri veterinarskem oftalmologu in zob. Seznam je del zahtev AKC za zdravstvena testiranja.
Nepravilen ugriz je naveden kot poseben razlog za pozornost v programu Breed Watch Kraljeve kinološke zveze. Pri težavah z zobmi in ustno votlino se lahko pojavijo zobni kamen, pordele dlesni ali rane na mestih, kjer se zob dotika tkiva. Po standardu je odsotnost več kot 4 zob razlog za diskvalifikacijo.
Oči se pregledujejo zaradi drugega prednika pasme. Pri sealyhamskem terierju se pojavlja dedna luksacija očesne leče, boleč premik leče, ki lahko povzroči glavkom.
Luksacija pogačice je najpogosteje povezana z motnjami v razvoju sklepa, lahko pa nastane tudi po poškodbi. Eden od značilnih znakov je občasno šepanje ali poskakovanje po treh nogah, po katerem pes znova normalno hodi.
Pri pasmi sta opisani tudi bolezen mitralne zaklopke in stenoza pljučne arterije. Prvi znak je običajno srčni šum, ki ga veterinar sliši s stetoskopom. Pozneje se pojavijo utrujenost med sprehodom, pospešeno dihanje in kašelj. Letno poslušanje srca pomaga pri zgodnjem odkrivanju, vendar pokaže le stanje na dan pregleda.
Hrbtenica in sečila
Bolezen medvretenčnih ploščic se začne z bolečino v hrbtu ali vratu, odporom do gibanja in negotovo hojo. V hudih primerih lahko povzroči paralizo, včasih v manj kot eni uri. Obstaja DNK-test za različico gena FGF4 na kromosomu 12, povezano s to boleznijo, CeskyTerrier.co.uk pa svetuje testiranje psov, namenjenih vzreji.
Včasih se v sečnem mehurju tvorijo kamni. Nanje opozarjata kri v urinu in pogosto uriniranje majhnih količin.
Kdaj takoj k veterinarju
Pri teh znakih ne smete odlašati do naslednjega dne:
rdeče, boleče oko, drgnjenje očesa s taco ali nenadno poslabšanje vida;
nenadna oslabelost ali paraliza zadnjih nog;
huda bolečina v hrbtu ali vratu, zaradi katere se pes noče premikati;
napenjanje brez izločanja urina.
Kaj vprašati vzreditelja
rezultate pregledov kolen in srca obeh staršev;
veljaven izvid pregleda oči pri veterinarskem oftalmologu;
ali so se v vzrejni liniji pojavljali Scottiejev krč ali težave z zobmi;
kolikšen je koeficient parjenja v sorodstvu pri leglu;
ali je bil opravljen test za FGF4 in kakšen je bil rezultat.
Odločitev za češkega terierja pomeni sprejeti določen kompromis. Pes je bolj zadržan kot večina terierjev, vendar njegov voh in lovski nagon ostajata. Vašo družbo potrebuje bolj kot dolge pohode, vse življenje pa bo potreboval glavnik in strižnik. Če vam takšna kombinacija ustreza, boste dobili pametnega in mirnega družinskega psa. V nasprotnem primeru si pred odločitvijo oglejte druge pasme psov.
Preverjeni so bili tudi naslednji viri, brez povezav: FCI, Cesky Terrier: explanation of the FCI-Standard N° 246 (G. van Ruiten Hajnová); American Kennel Club, Cesky Terrier History (B. P. Duggan); The Royal Kennel Club, Breed Watch illustrated guide; AVSAB, Position Statement on Puppy Socialization; Purdue University, Dog Fitness and Exercise; CeskyTerrier.co.uk, razdelki Health, Working in The Right Breed?; pripoved F. Horáka o nastanku pasme.
Izjava o omejitvi odgovornosti
Informacije v tem članku so namenjene splošnemu izobraževanju. Ne nadomeščajo posveta z veterinarjem ali usposobljenim inštruktorjem za šolanje psov.
Vsak pes je drugačen. Opisane značajske lastnosti in zdravstvena tveganja se nanašajo na pasmo kot celoto in ne veljajo nujno za posameznega psa. Pri zdravstvenih ali vedenjskih težavah se obrnite na strokovnjaka.
