Madžarski kuvaš, bel pes čuvaj, stoji na podeželskem dvorišču pred pobeljenim kamnitim zidom

Pasma iz Madžarske · FCI skupina 1

Kuvaš: madžarski beli pastirski pes

Izvor, videz, značaj in nega kuvaša

Od daleč je videti kot miren, puhast pes za na dvorišče. Od blizu pa je čuvaj, ki sam presoja, kaj je nevarno, in ukaza ne uboga zgolj zato, ker mu ga nekdo da. Primeren je za izkušenega lastnika z ograjenim dvoriščem, ki ima dovolj potrpljenja za prvi dve ali tri leta, dokler pes ne dozori.

Kuvaš (madžarski kuvaš) je velik bel pastirski pes iz Madžarske, ki so ga stoletja vzrejali za varovanje čred in kmetij. Samci so v vihru visoki od 71 do 76 cm in tehtajo od 48 do 62 kg. Po klasifikaciji FCI spada v skupino 1, med ovčarske pse. Odlikujeta ga valovita bela dlaka in samostojen značaj.

Če iščete psa za varovanje, vendar nimate izkušenj s samostojnimi pasmami, kuvaša pred odločitvijo primerjajte tudi z drugimi delovnimi psi.

Kratka dejstva o kuvašu

Izvor

Madžarska

Namen

Varovanje čred in kmetij

Višina v vihru

Samci od 71 do 76 cm, samice od 66 do 70 cm

Teža

Samci od 48 do 62 kg, samice od 37 do 50 kg

Življenjska doba

Običajno od 10 do 12 let

Dlaka in barva

Gosta in valovita, s podlanko; bela ali slonokoščena

Potrebe po gibanju

Približno eno uro na dan, poleg tega še miselne naloge

Klasifikacija FCI

Skupina 1, sekcija 1 (ovčarski psi), standard št. 54; v isto sekcijo spada tudi madžarski puli

Izvor in zgodovina kuvaša

Od kod izvira ime kuvaš

Slovensko ime izhaja iz madžarskega kuvasz. Madžari v množini uporabljajo obliko kuvaszok. Pasma je znana tudi kot »madžarski kuvaš«.

Izvor besede ni povsem pojasnjen. Madžarski jezikoslovci jo uvrščajo med stare turške izposojenke, povezane z živinorejo, skupaj z besedo »komondor«. Pogosto se pojavlja tudi razlaga, da izvira iz turške besede za oboroženega stražarja plemičev. Ta razlaga zveni verjetno, vendar ostaja hipoteza.

Čuvaj čred in kraljevi lovski pes

Po standardu FCI so predniki kuvaša prišli v Karpatsko kotlino skupaj z Madžari, ki so se tam naselili konec 9. stoletja. Njihova naloga je bila varovanje čred pred plenilci in tatovi. Psi so varovali ovce, govedo in konje ter delali samostojno, brez človekovega usmerjanja.

Madžarska ima tudi druge stare pasme za delo s čredami. Kuvaš in komondor jih varujeta, manjša mudi in puli pa jih usmerjata in zbirata.

Madžarski kuvaš varuje čredo ovac pri zasneženih vratih kmetije
Kuvaš je bil vzrejen za samostojno varovanje čred pred plenilci in tatovi, brez človekovega usmerjanja.

Standard omenja še nekaj: zaradi svojega lovskega nagona je bil kuvaš priljubljen lovski pes v času kralja Matije Korvina, ki je Madžarski vladal od leta 1458 do 1490. Ko je pašna živinoreja začela nazadovati, so se psi preselili v vasi, pozneje pa tudi v mesta.

O Matiji krožijo tudi bolj slikovite zgodbe. Po navedbah Ameriške kinološke zveze je kralj dovoljeval vzrejo kuvašev le določenim plemiškim rodbinam in svojim psom zaupal bolj kot stražarjem. Druga besedila trdijo, da je dva kuvaša podaril Vladu III. Drakuli. Za te zgodbe ni navedenih dokumentov iz tistega obdobja, zato jih je treba obravnavati kot legende.

Danes kuvaša vzrejajo kot psa čuvaja in družinskega psa. Če potrebujete pomočnika pri lovu, poiščite primernejšo pasmo med specializiranimi lovskimi psi.

Na robu izumrtja

Druga svetovna vojna je pasmo na Madžarskem skoraj iztrebila. Po podatkih Ameriške kinološke zveze so po vojni v državi našli manj kot 30 kuvašev. Pisma iz tistega časa nakazujejo, da so okupacijske sile pobijale pse, verjetno zato, ker so branili domove. Pasmo so s predanim delom obnovili vzreditelji.

FCI je kuvaša dokončno priznala 10. avgusta 1954.

Podobne ali sorodne pasme

Kuvaš je eden od številnih velikih psov za varovanje čred v Evropi. Najbolj sorodne pasme se od njega razlikujejo predvsem po dlaki in barvi.

Komondor. Drugi veliki madžarski čuvaj spada v isto skupino in sekcijo FCI. Njegova dlaka se oblikuje v dolge vrvice slonokoščene barve, samci pa so visoki najmanj 70 cm. Nega vrvic in sušenje po kopanju zahtevata precej več časa kot pri kuvašu.

Pirenejski planinski pes. Francoski planinski pes čuvaj, prav tako bel in velik, vendar spada v skupino 2 po FCI. Na glavi, ušesih in pri korenu repa ima lahko sive, bledo rumene ali oranžne lise. Standard zahteva dvojne slednike na vsaki zadnji nogi.

Karakačanka. Bolgarski pastirski pes, vzrejen za enako delo. Običajno je dvobarven ali tribarven: s temnimi lisami na beli podlagi ali belimi lisami na temni podlagi.

Šarplaninec. Pes čuvaj iz Srbije in Severne Makedonije. Vedno je enobarven, pri čemer sta najbolj zaželena železno siva in temno siva barva, bele lise pa niso dovoljene.

Tornjak. Pasma izvira iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Običajno je bel z jasno omejenimi barvnimi lisami, med gibanjem pa nosi rep visoko nad hrbtom, kar pri kuvašu ni dovoljeno.

Če se vam po tej primerjavi kuvaš še vedno zdi prava izbira, poiščite vzreditelja, ki vam pokaže rezultate zdravstvenih preiskav staršev in omogoči ogled matere z mladiči. Če ste v dvomih, pred odločitvijo preglejte pasme psov glede na velikost in značaj.

Izjava o omejitvi odgovornosti

Informacije v tem članku so namenjene splošnemu izobraževanju. Ne nadomeščajo posveta z veterinarjem ali usposobljenim inštruktorjem za šolanje psov.

Vsak pes je drugačen. Opisane značajske lastnosti in zdravstvena tveganja se nanašajo na pasmo kot celoto in ne veljajo nujno za posameznega psa. Ob zdravstvenih ali vedenjskih težavah se posvetujte s strokovnjakom.