Novofundlandec je orjaška delovna pasma psov z otoka Nova Fundlandija v Kanadi, vzrejena za vleko težkih tovorov in delo v vodi. Samci so v vihru visoki okoli 71 cm in tehtajo okoli 68 kg, samice pa merijo okoli 66 cm in tehtajo okoli 54 kg. Pasma slovi po blagi in mirni naravi, povprečna življenjska doba pa je od 8 do 10 let.
Večina ljudi se v to pasmo zaljubi že ob pogledu na fotografijo. Življenje z njo ima tudi drugo plat. Odrasel samec tehta toliko kot krepak moški, njegova slina pušča sledi po tleh in pohištvu, sesalnik pa postane del vsakdana. Julija v Sloveniji pa pes išče predvsem senco in hladne ploščice.
Kdor je na to pripravljen, dobi psa z izjemno mirnim in dobrodušnim značajem. Če se šele odločate, si oglejte tudi druge pasme psov v našem katalogu.
Značaj
Blag, miren in prijazen
Življenjska doba
Od 8 do 10 let
Višina in teža
Samci: ~71 cm, ~68 kg · Samice: ~66 cm, ~54 kg
Vodni pes
Plavalne kožice in vodoodporna dvojna dlaka
Uradno je pasma kanadska. Oblikovala se je na otoku Nova Fundlandija v severnem delu Atlantskega oceana.
Standard FCI navaja, da novofundlandec izvira iz lokalnih psov in velikega črnega »medvedjega psa«, ki so ga po letu 1100 prinesli Vikingi. S prihodom evropskih ribičev se je v pasmo primešala tudi kri drugih psov, njene glavne značilnosti pa so se ohranile. Ko se je leta 1610 začela kolonizacija otoka, je imel novofundlandec že v veliki meri današnji videz in značaj.
Različica z Vikingi je sporna. Pisnih dokazov ni, zato jo razumite kot izročilo, zapisano v standardu, in ne kot dokazano dejstvo.
Gotovo pa je nekaj drugega. Otočani so psa uporabljali za delo. Vlekel je vozičke z ribami in drvmi, pomagal pri izvlačenju mrež in plaval v ledeni vodi ob obali. Tudi danes ga standard FCI opisuje kot vlečnega psa za težke tovore in vodnega psa. Zato ga uvrščajo med delovne pse.
Na otoku je živel tudi srednje velik vodni pes, znan kot pes iz St. John’sa. Iz njega izvira labradorec.
Okoli pasme se je spletlo veliko zgodb o ljudeh, ki so jih ti psi rešili iz razburkanega morja. Nekatere so olepšane in jih ni mogoče preveriti. Tri med njimi so dokumentirane.
Lord Byron je imel psa pasme novofundlandec po imenu Boatswain. Pes je leta 1808 poginil zaradi stekline. Pesnik mu je posvetil pesem »Epitaf psu« in mu postavil spomenik na posestvu Newstead Abbey. Spomenik tam stoji še danes.
Seaman je bil pes Meriwetherja Lewisa. Z odpravo Lewisa in Clarka je v začetku 19. stoletja prečkal Severno Ameriko in je v njenih dnevnikih večkrat omenjen.
Gander je življenje začel kot družinski pes po imenu Pal. Pozneje je postal maskota kanadskega polka Royal Rifles of Canada, vojaki pa so ga preimenovali po letališču v mestu Gander, kjer je bila enota nameščena. Decembra 1941 se je polk boril v Hongkongu. Med enim od napadov je granata padla ob skupino ranjenih kanadskih vojakov. Gander jo je zgrabil z gobcem in stekel proti sovražniku. Granata je eksplodirala in ga ubila, ranjenci pa so preživeli. Leta 2000 mu je britanska organizacija PDSA posmrtno podelila medaljo Dickin. Medaljo imenujejo tudi »Viktorijin križec« za živali.
Pasma tudi danes dela v vodi. V Italiji psi Italijanske šole za reševalne pse (SICS) poleti dežurajo na plažah, novofundlandec pa je med njimi ena najpogostejših pasem.
Psi z otoka so z ladjami prišli v Anglijo že v 18. stoletju. Tam je pasma postala modna med aristokrati in umetniki. Leta 1838 je slikar Edwin Landseer naslikal belega psa s črnimi lisami, ki leži na robu pomola. Slika se imenuje »Ugleden član Humanega društva«. Po njej je dobila ime belo-črna barva, ki ji še danes pravijo landseer.
Angleški vzreditelji 19. stoletja so imeli velik vpliv na današnji tip. FCI kot državo izvora priznava Kanado. Standard uvršča pasmo novofundlandec v 2. skupino, sekcijo 2.2, med molose gorskega tipa.
V celinski Evropi so nekateri vzreditelji ubrali drugačno pot. Tako je nastal landseer evropskega celinskega tipa, ki ga FCI priznava kot samostojno pasmo. Ima daljše noge in je lažje grajen kot novofundlandec.
Novofundlandec je masiven pes z močnim, mišičastim telesom in dobro koordinacijo. Dolžina telesa presega višino v vihru, zato je silhueta pravokotna.
Standard FCI navaja povprečne vrednosti. Samci so v vihru visoki okoli 71 cm in tehtajo okoli 68 kg. Samice merijo okoli 66 cm in tehtajo okoli 54 kg. Telo samice je lahko nekoliko daljše in manj masivno.
To so povprečne številke. Najdejo se tudi samci, težji od 70 kg. Velikost je zaželena, vendar ne sme iti na račun simetrije, trdnosti in pravilnega gibanja. Le malo pasem je težjih kot novofundlandec. Ena od njih je mastif, ki pogosto tehta več kot 80 kg.
Dlaka je dvojna in ne prepušča vode. Krovna dlaka je srednje dolga in ravna, brez kodrov. Rahla valovitost je dovoljena. Podlanka je mehka in gosta, pozimi pa postane še gostejša.
FCI priznava tri barve.
Črna. Tradicionalna barva. Biti mora enakomerna, rahel rjavkast odtenek zaradi sonca pa je dovoljen.
Rjava. Odtenki segajo od čokoladne do bronaste.
Bela s črnim. To je landseer. Zaželena je črna glava z belo lisko proti smrčku, črno sedlo na hrbtu in črn križ, ki se nadaljuje na zgornji del repa. Preostanek telesa je bel.
Pri črnih in rjavih psih so dovoljene bele lise na prsih, prstih in konici repa. Ameriški klub AKC priznava tudi sivo barvo. Po standardu FCI pa je vsaka barva razen črne, rjave in bele s črnim izločilna napaka.
Med prsti so plavalne kožice. Tace so velike in močne, rep pa pri plavanju služi kot krmilo. Standard to izrecno navaja. Kosti so težke, prsni koš širok in globok, krovna dlaka pa podlanko ohranja razmeroma suho. Zato je novofundlandec močan plavalec in lahko odraslega človeka izvleče na obalo.
Vendar to težko telo obremenjuje sklepe, zaradi goste dlake pa je pes občutljiv na vročino.
Po standardu ima novofundlandec izraz, ki izžareva dobrohotnost in blagost. Pes je dostojanstven in vedrega duha ter slovi po blagi in mirni naravi.
Novofundlandec slovi kot varuška. Deloma upravičeno. Pes hrupne igre prenaša potrpežljivo in le redko reagira sunkovito.
A gre za žival, ki tehta več kot 50 kg. Agresija je pri tej pasmi redka. Tveganje izhaja iz velikosti. En zamah z repom lahko podre malčka, ki je komaj shodil. Mlad pes od veselja skače in se zaletava. Vsak pes, ki so ga predolgo vlekli za ušesa, lahko zarenči ali hlastne. Novofundlandec ni izjema.
Pravila so preprosta. Majhen otrok in pes ne ostaneta sama, niti za minuto. Otroci ne plezajo na njegov hrbet, ga ne objemajo okoli vratu in ga ne nadlegujejo med hranjenjem ali spanjem. Pes ima svoj kotiček, kjer ga nihče ne moti. Ta pravila veljajo za vse pasme. Pri psu takšne velikosti pa se napaka lahko drago plača.
Novofundlandec se z drugimi psi večinoma dobro razume. Če je odraščal z mačko, z njo običajno nima težav. Med dvema nekastriranima samcema včasih pride do napetosti, zato ju med seboj seznanite previdno in na nevtralnem terenu.
Do neznancev je novofundlandec prijazen ali vsaj miren. Po naravi ni čuvaj. Zalaja, ko se kdo približa hiši, večino nepovabljenih gostov pa odvrne že njegov videz. Če potrebujete psa za varovanje posesti, izberite pasmo, ki je bila vzrejena prav za to, na primer turškega kangala.
Novofundlandec se uči hitro, a ukazov ne izvrši v hipu. Pogosto za trenutek premisli, preden se odzove. Ne prenaša grobega tona. Ob kričanju in kaznovanju se zapre vase in postane trmast, mirno in dosledno delo z nagradami pa prinaša rezultate.
Vzgoja se začne prvi dan doma. Mladič, ki vleče za povodec, je pri 10 kilogramih še zabaven. Pri 60 kilogramih je to težava. Dokler je še majhen, ga naučite hoje ob nogi, da ne skače na ljudi in da pri vratih počaka. V prvih mesecih mora spoznati različne ljudi, otroke, pse, hrupne ulice in avtomobile.
Odraslega psa lahko dobro zaposlite z delom v vodi in vleko vozička. Klubi pasme v številnih državah prirejajo izpite iz dela v vodi.
Novofundlandec je kot nalašč za mirno družino, ki ima zanj čas in prostor. Želi biti s svojimi ljudmi. Ni pes, ki živi na dvorišču in svoje lastnike vidi enkrat na dan. Osamljenost ga potre.
Dobro premislite, če živite v visokem nadstropju brez dvigala, če vam je pomemben brezhibno čist dom ali če imate omejen proračun. Hrana, zdravila in anestezija se odmerjajo glede na težo, zato je zdravljenje veliko dražje kot pri srednje velikem psu. In ko se pes postara ali zboli, ga mora nekdo zmoči dvigniti v avto.
V zameno dobite psa, ki le redko povzroča vedenjske težave in je zadovoljen že s tem, da leži ob vaših nogah.
Psa krtačite vsaj dva- do trikrat na teden. Dvakrat na leto, običajno spomladi in jeseni, podlanka množično izpada. Takrat ga je treba krtačiti vsak dan. Potrebovali boste krtačo tipa slicker, glavnik za podlanko in kovinski glavnik. Dlaka se najpogosteje zavozla za ušesi, pod pazduhami, na zadnjih nogah in okoli repa.
Novofundlandec poleti ne sme biti obrit. Dvojna dlaka ga ščiti pred soncem, po britju pa lahko zraste neenakomerno.
Psa kopajte redko, le nekajkrat na leto. Temeljito sušenje je obvezno. Vlažna podlanka ob koži povzroča akutni vlažni dermatitis (t. i. hot spot), boleče vnetje, ki se hitro razvije. Po vsakem plavanju preverite tudi ušesa. So povešena, zadržujejo vlago in se zlahka vnamejo.
Slinjenje se okrepi po pitju, hranjenju in v vročini. Mnogi lastniki imajo brisačo vedno pri roki, pri vratih in v avtu.
Mladič raste hitro, vendar kosti in sklepi dozorijo šele okoli drugega leta. Rast mora biti enakomerna. Hranite ga s hrano za mladiče velikih ali orjaških pasem in ga ohranjajte vitkega, tako da rebra zlahka otipate. Vsak odvečen kilogram v tem obdobju obremenjuje sklepe. Ne dajajte mu dodatkov s kalcijem na lastno pest. Uravnotežena hrana vsebuje vse potrebno, presežek pa škodi.
Pri tej pasmi sta posebej nevarna razširitev in zasuk želodca (GDV). Ogroženi so psi s širokim in globokim prsnim košem. Dnevni obrok razdelite na dva ali tri dele in pred hranjenjem ter po njem ne dovolite tekanja in divjih iger. Če pes neuspešno poskuša bruhati, ima napihnjen trebuh in je nemiren, takoj pojdite k veterinarju. Gre za nujno stanje.
Podobna pravila veljajo tudi za druge velike pasme. Oglejte si na primer, kako se lotiti prehrane psa cane corso.
Odrasel novofundlandec ni športnik. Dva sprehoda na dan, malo igre in možnost plavanja mu zadoščajo. Mladiča pa je treba varovati pred preobremenitvijo. Do konca rasti se izogibajte dolgemu tekanju, skokom z višine in pogosti hoji po stopnicah.
Plavanje je prizanesljivo do sklepov. Psa spuščajte v vodo, ki jo poznate, in ostanite v bližini. Morski tokovi in hladna jezera skrivajo nevarnosti celo za močnega plavalca. Po kopanju v morju dlako sperite s sladko vodo.
Vročina je resna težava. Pri temperaturah nad 25 °C psa sprehajajte zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Čez dan mu zagotovite senco, svežo vodo in hladna tla. Nikoli ga ne puščajte v avtu, niti za pet minut.
Novofundlandec lahko živi tudi v stanovanju, če ima stavba dvigalo in če pes hodi na redne sprehode. Hiša z dvoriščem je udobna, vendar dvorišče ne nadomesti časa z lastniki.
Povprečna življenjska doba je od 8 do 10 let. Nekatere bolezni pri tej pasmi so dedne. Testi staršev ne dajejo jamstva, vendar zmanjšajo tveganje.
Displazija kolkov in komolcev (HD in ED). Oceni se z rentgenskim slikanjem. Oba starša morata imeti uradni rezultat.
Subaortna stenoza (SAS). Prirojena zožitev pod aortno zaklopko srca. Novofundlandec je za to bolezen še posebej dovzeten. Odkrijejo jo s pregledom pri veterinarskem kardiologu.
Dilatativna kardiomiopatija (DCM). Srčna mišica oslabi, prekati pa se razširijo. Običajno se pokaže pri starejših psih.
Cistinurija. Dedna bolezen, pri kateri ledvice ne morejo vrniti aminokisline cistin nazaj v kri. V sečilih nastajajo kamni, ki lahko pri samcih zamašijo sečnico. Deduje se recesivno. Za pasmo obstaja DNK-test, ki pokaže, ali je pes prost bolezni, prenašalec ali bolan.
Pretrganje sprednje križne vezi. Težko telo obremenjuje kolena, zato je ta poškodba pri pasmi pogosta.
Ko izbirate mladiča, zahtevajte dokumente obeh staršev: rezultate slikanja sklepov, pregled srca in DNK-test za cistinurijo. Ustno zagotovilo »zdrava sta« ni rezultat. Spoznajte psičko, oglejte si, kje mladiči odraščajo, in preverite rodovnik. Dober vzreditelj bo spraševal tudi vas, saj želi vedeti, kam gre njegov pes.
Če vam je novofundlandec všeč, a še niste povsem prepričani, si oglejte tudi te pasme.
Bernski planšarski pes je švicarski gorski pes iz iste skupine FCI. Značaj je podoben. Je miren, navezan na ljudi in se v družini dobro počuti. Tudi višina je podobna, samci v vihru merijo od 64 do 70 cm, vendar je precej lažje grajen kot novofundlandec. Ustnice se mu tesno prilegajo, zato se le redko slini. Dlake izgublja veliko. Voda ga ne navdušuje posebej. Velika slabost je kratka življenjska doba, rak pa je pri tej pasmi pogost vzrok smrti.
Labradorec in zlati prinašalec imata vodo prav tako rada. Labradorec izvira celo z istega otoka. Obe pasmi tehtata približno pol manj kot novofundlandec. V avto skočita brez rampe, v sili ju lahko dvignete v naročje, vročino pa prenašata precej lažje. Zato pa potrebujeta veliko gibanja in dela. Brez tega se dolgočasita in začneta uničevati stvari.
Angleški mastif in nemška doga sta velikana kot novofundlandec, vendar imata kratko dlako. Krtačenje vzame nekaj minut na teden, vozlov pa ni. Tudi mastif se močno slini, njegov nagon za varovanje doma pa je močan. Doga je visoka in elegantna, samci po standardu v vihru merijo najmanj 80 cm. Obe pasmi sta nagnjeni k zasuku želodca in živita kratko, prav tako kot novofundlandec.
Kavkaški ovčar in tibetanski mastif sta velika in imata gosto dlako, tako kot novofundlandec. Značaj pa imata drugačen. Sta čuvaja, vzrejena za varovanje črede in ozemlja. Neznancem ne zaupata, odločata sama in tujih ljudi na dvorišču ne trpita. Ne pričakujte od njiju blagosti, po kateri slovi novofundlandec. Ti pasmi sta za izkušenega lastnika, ki ve, kaj pomeni pes čuvaj, in ga zna obvladati.
Celoten seznam z opisi najdete v razdelku vse pasme psov, pasme s podrobnimi samostojnimi članki pa v katalogu pasme psov.
