Bel clumber španjel z limonastimi lisami na uhljih stoji na gramozni poti ob kamnitem zidu na angleškem posestvu

Skupina 8 FCI · Velika Britanija

Clumber španjel: umirjeni lovec iz Clumber Parka

Britanski lovski španjel s težkim telesom in mirno naravo.

Na videz je okoren, a ima odličen nos. V vsakdanjem življenju je to miren pes, ki redko laja, na sprehodih pa ga vonjave pogosto povsem prevzamejo.

Clumber španjel je britanski lovski pes iz 8. skupine FCI in najtežji med vsemi španjeli: odrasli psi tehtajo od 25 do 34 kg. Telo je dolgo in nizko, dlaka pa bela, z limonastimi ali oranžnimi lisami ali brez njih. Kljub svoji teži vztrajno dela v gostem grmovju in divjad išče tiho.

Britanski Kraljevi kinološki klub ga priporoča za veliko hišo in življenje zunaj mesta. Razlogi so praktični: pes je težak, izgublja dlako, se slini in potrebuje do ene ure gibanja na dan. V manjšem stanovanju vse to še bolj občutite, saj velik pes zavzame veliko prostora, dlake in sline pa so vidne povsod. Če iščete partnerja za tek, primerjajte druge pasme psov po velikosti in potrebi po gibanju.

Osnovni podatki o clumberju

Potreba po gibanju

Do 1 ure na dan

Življenjska doba

Od 10 do 12 let

Teža

Od 25 do 34 kg

Sline in dlaka

Slini se in izgublja dlako

Lastnost Clumber španjel
Teža po standardu FCI Psi od 29,5 do 34 kg, psice od 25 do 29,5 kg
Plečna višina FCI je ne določa; po AKC od 46 do 51 cm za pse in od 43 do 48 cm za psice
Življenjska doba Običajno od 10 do 12 let
Dlaka in barva Gosta, svilnata in ravna; bela, z limonastimi ali oranžnimi lisami ali brez njih; pes izgublja dlako
Potreba po gibanju Do 1 ure na dan
Klasifikacija FCI in izvor Skupina 8, sekcija 2, z delovnim preizkusom; Velika Britanija

V sekciji 2 so španjeli, ki divjad dvigajo iz grmovja. V sekciji 1 so prinašalci, kot je labradorec, vzrejeni predvsem za to, da prinesejo ustreljeno ptico.

Izvor in zgodovina clumber španjela

Najpogostejša zgodba pravi, da je francoski vojvoda de Noailles svoje pse poslal v Anglijo, da bi jih rešil pred francosko revolucijo.

Datumi te različice ne potrjujejo. Leta 1788 je slikar Francis Wheatley na sliki „Vrnitev z lova“ upodobil drugega vojvodo Newcastelskega s šestimi psi, od katerih so trije nedvomno tipa clumber. Revolucija se je začela leto pozneje.

Vojvoda Newcastelski in Clumber Park

Ime izvira iz Clumber Parka v Nottinghamshiru, posestva vojvod Newcastelskih. Pasmo povezujejo z drugim vojvodo, po navedbah AKC pa jo je ob koncu 18. stoletja izoblikoval skupaj s svojim lovskim čuvajem.

Francoska povezava je morda vseeno resnična, le z zgodnejšim datumom: okoli leta 1770 je vojvoda pse tega tipa dobil od svojega prijatelja de Noaillesa. Kraljevi kinološki klub to navaja kot trditev, ne kot dokazano dejstvo. Tudi standard FCI navaja, da so clumberjevi predniki verjetno prišli iz Francije pred več kot 200 leti.

Pes za goščavo

Lokalni plemiči so lovili pernato divjad, pes pa se je prebijal skozi gosto grmovje in ptice izganjal pred puško. Pri delu je počasnejši od drugih španjelov.

Njegovo delo se razlikuje od dela psov, ki divjad markirajo s stojo. Med lovskimi psi španjeli divjad dvignejo, pointerji in setri pa jo pokažejo s stojo.

Psi kraljev

Pasma je postala modna med aristokracijo. Kralj Edvard VII. in kralj Jurij V. sta imela clumberje, Jurij V. pa je na posestvu Sandringham imel veliko skupino teh psov.

Clumberji so sodelovali že na prvih britanskih razstavah sredi 19. stoletja. Pasma je zgodaj prišla tudi v Ameriko, in sicer prek Kanade: AKC je prvega clumberja v svoj register vpisal leta 1878. FCI jo je dokončno priznala 9. decembra 1954.

Clumber španjel z oranžnimi lisami leži na orientalski preprogi v salonu angleškega dvorca, na steni lovska slika in portret v pozlačenih okvirjih
Clumber španjel v salonu angleškega dvorca

Zmage na razstavah

Redka pasma je osvojila glavno nagrado na obeh najbolj znanih pasjih razstavah. Leta 1996 je Clussexx Country Sunrise postal najboljši pes razstave Westminster. Na britanski razstavi Crufts se je to zgodilo dvakrat: leta 1991 z Raycrofts Socialite in leta 2026, ko je zmaga pripadla Sh Ch Vanitonia Soloist.

Kljub nagradam clumber ni postal množično razširjena pasma. Danes je na seznamu ranljivih domačih pasem Kraljevega kinološkega kluba.

Videz in standard pasme

Clumber je nizek, dolg in težak, z veliko kvadratno glavo. Idealen pes po standardu FCI ima močno okostje, „zamišljen izraz“ in moč, da ves dan dela na terenu.

Glava, oči in uhlji

Glava je široka, s težkimi obrvmi in globokim stopom proti kvadratnemu gobcu. Ustnice so polne in dobro razvite, sline pa so del življenja s to pasmo. Ugriz je škarjast. Uhlji spominjajo na trtne liste in visijo rahlo naprej.

Oči so temnojantarne in čiste. Izbuljene svetle oči niso zaželene. Viden je lahko manjši del rdečkaste veznice spodnje veke, a ne v pretirani meri.

Telo, rep in gibanje

Telo je dolgo, z ravnim širokim hrbtom in globokim prsnim košem. Noge so kratke in ravne, z masivnimi kostmi, velike okrogle tačke pa so poraščene z dlako.

Rep je nizko nasajen, ima spodaj daljšo dlako in ga pes nosi v višini hrbta. Opis velja tako za kupiran kot za naravni rep, saj je bilo kupiranje nekoč običajno. V gibanju pes hodi premočrtno, odriv zadnjih nog pa je videti lahkoten, brez napora.

Dolgo nizko telo spominja na baseta. Baset pa je gonič iz 6. skupine FCI, visok od 33 do 38 cm, s kratko gladko dlako.

Koliko tehta clumber španjel?

Psi tehtajo od 29,5 do 34 kg, psice od 25 do 29,5 kg. Višine standard ne določa.

Zgodovinska opomba v standardu opozarja, da pasma od približno leta 1950 postaja vse težja in da nekateri psi že presegajo zgornjo mejo 34 kg. Velikost ne sme oslabiti zadnjih nog. Ko si ogledujete starša mladiča, ju opazujte v gibanju: zadnje noge morajo telo poganjati zanesljivo, brez majanja.

Dlaka in barve

Dlaka je gosta, tesno prilegajoča in svilnata, z daljšimi dlakami na nogah in prsih. Telo je belo. Dovoljen je povsem bel pes, prav tako limonaste ali oranžne lise, majhne lise na glavi in pegice na gobcu. Vsaka druga barva odstopa od standarda.

Dva bela clumber španjela pred kamnitim zidom: eden z bledimi limonastimi lisami na glavi in uhljih, drugi z izrazitimi oranžnimi lisami
Bela dlaka z limonastimi (levo) in oranžnimi (desno) lisami

Če vam ponujajo rjavega, črnega ali povsem oranžnega „clumberja“, tak pes ne ustreza standardu, ne glede na to, kako redka je barva. Zahtevajte rodovnik priznane nacionalne kinološke zveze.

Standard FCI št. 109 je bil posodobljen 8. septembra 2026. Po veljavnem standardu mora imeti clumber močno okostje, biti dobro uravnotežen in dovolj močan, da ves dan dela na terenu.

Podobne ali sorodne pasme

Sussex španjel je clumber španjelu najbližji po tipu in tempu: tudi on je nizek in masiven, z umirjenim gibanjem. Visok je od 38 do 41 cm, tehta okoli 23 kg, dlaka pa je lahko le nasičeno zlatorjava. Primeren je za človeka, ki si želi mirnega španjela, ne pa belih dlak na temnih oblačilih.

Angleški špringer španjel je visok okoli 51 cm in tehta okoli 23 kg, torej je višji in precej lažji od clumberja. Energičen je in potrebuje več gibanja, zato je primeren za dejavne lastnike. Britanski standard ga imenuje korenina, iz katere izvirajo vsi britanski kopenski lovski španjeli razen clumberja.

Koker španjel. Manjši je in precej bolj vesele narave. Logična izbira je, če se vam clumber zdi pretežak in prepočasen. Angleški koker drži rekord razstave Crufts s sedmimi zmagami za najboljšega psa.

Boykin španjel je ameriški lovec na race in divje purane iz Južne Karoline. Lažji je in precej bolj energičen, dlaka pa je rjava. AKC ga je priznal leta 2009, FCI pa ga še vedno ne priznava.

Španjel Cavalier King Charles je britanska pritlikava pasma: FCI jo uvršča v 9. skupino med angleške pritlikave španjele. To je pes spremljevalec, ne lovski španjel, in tehta od 5,4 do 8 kg. Če si želite majhnega prijaznega psa brez lovskih nalog, iščete v povsem drugi smeri.

Izjava o omejitvi odgovornosti

Informacije v tem članku so namenjene splošnemu izobraževanju. Ne nadomeščajo posveta z veterinarjem ali usposobljenim inštruktorjem za šolanje psov.

Vsak pes je drugačen. Opisane značajske lastnosti in zdravstvena tveganja se nanašajo na pasmo kot celoto in ne veljajo nujno za posameznega psa. Pri zdravstvenih ali vedenjskih težavah se obrnite na strokovnjaka.