Valižanski špringer španjel z rdeče-belo dlako stoji na gozdni poti, prekriti z jesenskim listjem

Lovski psi · Skupina 8 FCI

Valižanski špringer španjel: zgodovina, značaj in nega

Rdeče-beli lovski španjel iz Walesa za aktivne lastnike.

Na sprehodu se običajno giblje počasneje od angleškega špringerja in dlje drži nos pri tleh. Primeren je za aktivne lastnike, ki jim je sprehod po polju del vsakdana in ki niso ves dan zdoma.

Valižanski špringer španjel (Welsh Springer Spaniel) je srednje velik lovski pes iz Walesa. Plečna višina psov je okoli 48 cm, psic okoli 46 cm, standard pa teže ne navaja. Pasma spada v 8. skupino FCI, med šarivce. Barva je samo ena: nasičeno rdeča in bela.

Če se še odločate med pasmami psov, upoštevajte, da je valižanski špringer redek celo v domovini in boste na mladiča morda morali počakati.

Osnovni podatki o valižanskem špringerju

Plečna višina

okoli 48 cm (psi), okoli 46 cm (psice)

Dlaka

ravna, gosta, svilnata

Barva

samo nasičeno rdeča in bela

Življenjska doba

okoli 10 do 15 let

Potreba po gibanju

visoka: vsaj en tek brez povodca na dan in vohalne naloge

Klasifikacija FCI

št. 126, skupina 8, sekcija 2

Namen

lovski pes šarivec, za katerega je predpisana delovna preizkušnja

Izvor

Velika Britanija (Wales)

Videz in standard pasme

Veljavni standard FCI št. 126 je bil objavljen leta 2026. Opisuje psa, ki je „simetričen, kompakten, ne visok na nogah“ ter ustvarjen za vzdržljivost in težko delo. Teža ni navedena, zato spremljajte telesno kondicijo: rebra lahko otipate pod tanko plastjo maščobe, pas pa je viden od zgoraj.

Glava, oči in uhlji

Glava je sorazmerna, z rahlo zaobljeno lobanjo in jasno izraženim stopom. Gobec je srednje dolg, raven in skoraj kvadraten. Nos je mesnate do temne barve, ugriz je škarjast. Oči so lešnikove ali temne in srednje velike.

Uhlji so ena najznačilnejših zunanjih potez. Razmeroma majhni so, zmerno nizko nasajeni in se tesno prilegajo licem. Proti konici se zožujejo, standard pa njihovo obliko primerja s trtnim listom.

Telo, rep in gibanje

Telo je razmeroma kratko, noge niso pretirano dolge, zato ima pes kompaktno postavo, prilagojeno vzdržljivemu delu. Ledja so mišičasta in rahlo izbočena, prsni koš pa je globok, z dobro obokanimi rebri. Tačke so okrogle in čvrste, z debelimi blazinicami. Z močnim odrivom zadnjih nog pes pri gibanju dela dolge korake.

Rep je nizko nasajen in ga pes ne nosi nad linijo hrbta. Standard navaja, da so ga v preteklosti običajno kupirali. Nekupiran rep ima resice in je sorazmeren s telesom.

Dlaka in barva

Dlaka je ravna, gosta in svilnata ter se tesno prilega telesu. Trda ali valovita dlaka ni dovoljena, kodrasta pa je zelo nezaželena. Na sprednjih nogah ter na zadnjih nogah nad skočnimi sklepi so zmerno dolge resice, na uhljih in repu pa so manj izrazite. Edina dovoljena barva je nasičeno rdeča in bela.

Trije valižanski špringer španjeli v profilu z različno razporeditvijo rdečih in belih lis v dlaki
Ena dovoljena barva, nasičeno rdeča in bela, a lise so pri vsakem psu razporejene drugače.

Bodite previdni pri oglasih za „redke“ rjavo-bele ali črno-bele valižanske špringerje. Standard takšne barve ne dopušča. Pes je najverjetneje angleški špringer ali križanec.

Valižanski ali angleški špringer: kako ju ločite

Do leta 1902 sta obe pasmi tekmovali skupaj in ju še danes zamenjujejo. Angleški špringer španjel je višji in ima več dovoljenih barv. Velika je tudi razlika v razširjenosti.

Valižanski in angleški špringer španjel: glavne razlike
Značilnost Valižanski špringer Angleški špringer
Plečna višina okoli 48 cm (psi), okoli 46 cm (psice) okoli 51 cm
Barva samo nasičeno rdeča in bela rjava in bela, črna in bela ali ena od obeh kombinacij z rumenkasto rjavimi oznakami
Način dela počasnejši, pri iskanju se bolj zanaša na voh hitrejši, z močnejšim lovskim nagonom
Registracije v Veliki Britaniji leta 2021 271 14.579

Barva in uhlji so dobro prvo vodilo. Rdeča na beli podlagi in majhni uhlji kažejo na valižanskega špringerja, rjava ali črna na beli podlagi pa na angleškega. Uradni rodovnik potrjuje registrirano poreklo, sam videz pa ga ne dokazuje.

Značaj in vedenje valižanskega špringer španjela

Dober značaj je zahteva standarda: pes mora biti močan, vesel in zelo dejaven, brez agresivnosti in brez živčnosti. Agresivnost in pretirana plašnost sta izključujoči napaki. V vsakdanjem življenju mnogi valižanski špringerji sledijo lastniku iz sobe v sobo. Običajno tudi hitro opazijo, katero pravilo velja le včasih.

Pes, ki želi biti ob vas

Valižanski špringer se močno naveže na lastnika in ni primeren za življenje v pesjaku, opozarja britanski klub pasme. Brez zgodnje priprave lahko razvije tesnobo ob ločitvi. Pes, ki se dolgočasi, laja in koplje.

Mladiča že v prvih tednih doma navajajte, da ostane sam:

  1. Začnite z 1 do 2 minutama za otroško zaščitno ograjico, medtem ko gloda igračo.
  2. Čas podaljšujte po nekaj minut, a le, če pes ostane miren.
  3. Odhajajte in se vračajte brez dolgih pozdravov.
  4. Pred daljšo odsotnostjo poskrbite za sprehod in vohalno nalogo.

Časa ne podaljšujte po vnaprejšnjem urniku. Če pes laja, tuli, praska po vratih ali poskuša pobegniti, se vrnite k krajši odsotnosti, pri kateri ostane miren. Če tudi to ne pomaga, poiščite veterinarja ali inštruktorja z izkušnjami s tesnobo ob ločitvi.

Šolanje z nagrado in potrpežljivostjo

Po navedbah Welsh Springer Spaniel Cluba valižanski špringer dozoreva in se uči počasneje od angleškega špringerja in koker španjela, dveh najbolj razširjenih delovnih pasem španjelov. Vadba naj bo kratka, po 5 do 10 minut, za nagrado pa uporabite hrano ali igro. Ob grobem tonu se zapre vase.

Doslednost je pomembnejša od strogosti. Primer: če ukaz „Čakaj“ pred vhodnimi vrati velja zjutraj, zvečer pa pes prvi stopi ven, se nauči, da je ukaz neobvezen. Izberite nekaj pravil in se jih vsi v družini držite vsakič.

Mlade pse je pogosto težko priklicati, ko zaznajo zanimiv vonj. Takrat se pes morda sploh ne odzove na svoje ime. Vajo začnite doma in na dvorišču, kjer je vonjav malo, in jo šele nato prenesite ven.

Je valižanski špringer primeren za družino z otroki?

Lahko je dober družinski pes, vendar v prvem letu zahteva pozornost. Med divjo igro se mlad pes hitro pretirano vzburi, skače in lahko nehote podre majhnega otroka. Vsako igro nadzorujte in jo prekinite, preden se pes preveč razvname. Zagotovite mu prostor za počitek, kjer ga otroci ne motijo, starejše otroke pa vključujte v mirne naloge, kot je iskanje skrite igrače.

Je valižanski špringer čuvaj?

Ko kdo pride, bo zalajal, vendar ni čuvaj. Pasma je bila vzrejena za lov, ne za varovanje, agresivnost pa zanjo ni zaželena. Če potrebujete psa za varovanje, si oglejte službene pasme, kot je rottweiler, ki je bil uradno priznan kot policijski pes že leta 1910.

Sobivanje z mačkami in malimi živalmi zahteva šolanje in nadzor od prvega dne. Ptice in zajci so prav tista divjad, za katero je bil valižanski špringer vzrejen.

Zdravstveni pregledi staršev

Valižanski špringer živi okoli 10 do 15 let. Najbolje dokumentirano dedno tveganje pri njem je primarni glavkom zaprtega zakotja.

Tekočina v očesu odteka skozi zakotje med šarenico in roženico. Pri nekaterih psih je to odtočno zakotje nepravilno oblikovano (goniodisgeneza). Ko tekočina ne more odtekati, se očesni tlak zviša. To je zelo boleče in lahko povzroči slepoto očesa.

Anomalijo odkrije poseben očesni pregled, imenovan gonioskopija. Pregled je mogoče opraviti od starosti 6 mesecev. Zdravstvena skupina britanskih klubov svetuje, naj se ponavlja vsaka 3 leta, ker lahko sprememba napreduje.

Raziskava iz leta 2016, ki je zajela 227 valižanskih špringerjev, je anomalijo odkrila pri 61,2 % psov, zmerno ali hudo obliko pa pri 36,2 %. To ne pomeni, da ima toliko psov glavkom. Anomalija je dejavnik tveganja, bolezen pa prizadene veliko manj psov: v anketi iz leta 2024 so lastniki glavkom ali anomalijo odtočnega zakotja navedli pri 19 od 938 psov. Pri 35 od 65 spremljanih psov iz raziskave je sprememba z leti napredovala, zato čist izvid v mladosti ni jamstvo za vse življenje.

Akutni glavkom je nujno stanje. Oko je pordelo, motno in otečeno, pes pa je potrt, se izogiba dotikom glave in odklanja hrano. Takoj pojdite k veterinarju.

Vzreditelja povprašajte po:

  • gonioskopiji obeh staršev z datumom pregleda;
  • splošnem očesnem pregledu po uradni shemi;
  • rentgenski oceni kolkov;
  • primerih epilepsije v liniji, ki jih klubi pasme spremljajo;
  • težavah z ušesi in kožo pri bližnjih sorodnikih.

Podobne ali sorodne pasme

Angleški špringer španjel. Najbližji sorodnik, s katerim valižanski špringer deli zgodnjo zgodovino. Dva Corrinova vnuka, eden črno-bel in drugi rjavo-bel, se pojavljata v rodovnikih angleških špringerjev delovnih linij v Severni Ameriki.

Koker španjel. Manjši britanski sorodnik iz iste sekcije FCI. Psi merijo od 39 do 41 cm in tehtajo okoli 13 do 14,5 kg, dovoljenih barv pa je veliko več.

Sussex španjel. Še en britanski šarivec iz 8. skupine FCI. Nizek in masiven je: od 38 do 41 cm in okoli 23 kg, nasičene zlato rjave barve.

Boykin španjel. Ameriška pasma iz Južne Karoline, ustvarjena v začetku 20. stoletja za lov na race in divje purane. Je rjav in manjši od valižanskega špringerja. AKC ga je priznal leta 2009, FCI pa ga še ne priznava.

Cavalier King Charles španjel. Prav tako britanski španjel, vendar družabni pes iz skupine 9 FCI, ki tehta od 5,4 do 8 kg. Primeren je, če so vam španjeli všeč, nimate pa pogojev za lovskega psa z veliko potrebo po gibanju.

Je valižanski špringer primeren za vas?

Odločitev je odvisna predvsem od enega vprašanja: ali lahko psu vsaj deset let vsak dan zagotavljate dovolj gibanja na prostem, vohalnih dejavnosti in druženja z družino? Če je odgovor pritrdilen, je valižanski špringer španjel lahko primerna izbira. Naslednji korak je vzreditelj, ki pokaže zdravstvene preglede obeh staršev: gonioskopijo, očesni pregled in oceno kolkov. Pasma je redka, zato z iskanjem začnite že več mesecev, preden bi radi imeli mladiča.

Uporabljeni viri

Omejitev odgovornosti

Informacije v tem članku so namenjene splošnemu izobraževanju. Ne nadomeščajo posveta z veterinarjem ali usposobljenim inštruktorjem za šolanje psov.

Vsak pes je drugačen. Opisane značajske lastnosti in zdravstvena tveganja veljajo za pasmo kot celoto in ne nujno za posameznega psa. Pri zdravstvenih ali vedenjskih težavah se obrnite na strokovnjaka.