Črni ruski terier stoji na blatnem dvorišču pred lesenimi hišami v ruski vasi

Pasma psov · 2. skupina FCI

Črni ruski terier: značaj, nega in zdravje

Velik službeni pes, vzrejen v okolici Moskve, za izkušene lastnike.

Na prvi pogled je to zelo velik, kosmat pes z masivno glavo. Doma je navadno miren in rad je blizu svojih ljudi. Do neznancev je zadržan in dogajanje opazuje od strani.

Črni ruski terier je velik službeni pes iz Rusije. Psi imajo plečno višino od 72 do 76 cm in tehtajo od 50 do 60 kg. FCI ga kljub imenu uvršča v 2. skupino, med pinče in šnavcerje. Vzrejen je bil kot čuvaj za hladno podnebje, prepoznate pa ga po gosti črni dlaki z brado in obrvmi.

Primeren je za izkušenega lastnika s hišo in velikim dvoriščem. Potrebujete čas za več kot dve uri gibanja na dan, za šolanje in za obisk pri pasjem frizerju približno vsakih 6 tednov. Za prvega psa ali za dom, v katerem čez dan ni nikogar, je težka izbira. Če iščete velikega psa čuvaja, ga primerjajte tudi z drugimi delovnimi psi.

Osnovni podatki o črnem ruskem terierju

Izvor

Rusija, vojaška psarna „Rdeča zvezda“ v bližini Moskve

Klasifikacija FCI

Skupina 2, sekcija 1.4 (pinči in šnavcerji), standard št. 327; ne spada med terierje

Plečna višina

psi od 72 do 76 cm, psice od 68 do 72 cm

Teža

psi od 50 do 60 kg, psice od 45 do 50 kg

Življenjska doba

več kot 10 let

Dlaka in barva

groba dvojna dlaka, dolga od 5 do 15 cm; črna ali črna s posameznimi sivimi dlakami

Linjanje

skoraj se ne linja, vendar se dlaka zvalja in jo je treba striči

Potreba po gibanju

več kot 2 uri na dan

Izvor in zgodovina črnega ruskega terierja

Kako je nastala pasma

Pasma je nastala konec 40. in v začetku 50. let 20. stoletja. Delo je vodila vojaška kinološka šola v bližini Moskve, psi pa so živeli v njeni psarni „Rdeča zvezda“. Iskali so velikega in vodljivega službenega psa z izrazitim čuvajskim nagonom, ki bi prenašal različna podnebja.

V središču programa je bil en veliki šnavcer, največja različica šnavcerja. Z njim so parili psice airedale terierjev in rottweilerjev.

Njihove potomce so pozneje križali s t. i. moskovskim potapljačem, psom s krvjo novofundlandca in ovčarskih psov. Tako so se združile štiri glavne izhodiščne pasme: veliki šnavcer, airedale terier, rottweiler in novofundlandec.

Skupno je v programu sodelovalo približno 17 pasem, med njimi kavkaški ovčar in celo pudelj. Beseda „terier“ v imenu najverjetneje izvira od airedale terierja. Po namenu je ta pes službeni čuvaj in ne terier.

Uradno ime pri FCI je Russkiy Tchiorny Terrier. Zato pasmo srečamo tudi pod imenom ruski črni terier.

Priznanje FCI in kinoloških organizacij

Leta 1955 so prve delovne pse predstavili na razstavi v Moskvi. Tri leta pozneje je izšel prvi standard.

Do leta 1957 so pse vzrejali samo v „Rdeči zvezdi“. Nato so prišli k vzrediteljem v drugih evropskih državah, v začetku 80. let pa vse do Severne Amerike.

V domovini so pasmo uradno priznali leta 1981. FCI jo je dokončno sprejela leta 1983; v zgodovinskem zapisu standarda je navedeno leto 1984. AKC jo je leta 2004 uvrstil v delovno skupino.

Ljubitelji pasme ji pravijo „črni biser Rusije“. Vzdevek se je pojavil, ko so psi zapustili vojaško psarno in se razširili po svetu.

Črni ruski terier stoji na Rdečem trgu v Moskvi, za njim sta katedrala Vasilija Blaženega in Kremelj

Videz in standard pasme

Po standardu FCI št. 327, ki velja od 13. 10. 2010, je črni ruski terier velik in atletski pes z masivnimi kostmi in močnimi mišicami. Trup je nekoliko daljši od plečne višine. Prsni koš je globok in širok: njegova globina meri vsaj polovico plečne višine.

Črni ruski terier z naravnim repom stoji v snegu pred leseno ograjo in brezovim gozdom
Masivno telo, globok prsni koš in gosta dvojna dlaka, ustvarjena za ruske zime.

Velikost in teža črnega ruskega terierja

Zaželena plečna višina je od 72 do 76 cm pri psih in od 68 do 72 cm pri psicah. Dovoljene meje so širše: od 70 do 78 cm in od 66 do 74 cm. Psi tehtajo od 50 do 60 kg, psice od 45 do 50 kg. Spol mora biti razviden na prvi pogled.

Glava, uhlji in rep

Glava je masivna in dolga, meri vsaj 40 % plečne višine. Čelo je ravno, gobec pa nekoliko krajši od lobanje. Brki in brada mu dajejo pravokotno, topo obliko. Oči so temne in ovalne. Uhlji so viseči, visoko nastavljeni in trikotne oblike.

Rep je pri korenu debel in visoko nastavljen. V Rusiji ga tradicionalno kupirajo, vendar po standardu naravni rep ne vpliva na oceno. Zaželena je sabljasta ali srpasta oblika. Resna napaka je t. i. veveričji rep, ki se od korena nagiba naprej nad hrbet.

Kupiranje repa je kozmetični poseg. Pes z repom izraža umirjenost, napetost ali željo po igri. Enaki argumenti veljajo tudi za kupiranje ušes pri cane corsu.

Dlaka in dovoljene barve

Dlaka je dvojna. Krovna dlaka je groba in rahlo valovita, podlanka pa mehka in gosta. Nestrižena dlaka je dolga od 5 do 15 cm. Striženje je po standardu obvezno in mora poudariti moč psa, brez okrasnih učinkov. Najdaljša dlaka ostane na nogah in okoli gobca.

Dovoljena je samo črna barva. Posamezne sive dlake so dovoljene, če ne pokrivajo več kot tretjine telesa. Bele lise, jasno omejene sive lise, nos, ki ni črn, in vsaka druga barva so izključujoče napake. Izključen je tudi pes, ki je preveč podoben kateri od izhodiščnih pasem.

Bodite previdni pri oglasih za „redke barve“. Rjav, črn z rjavimi oznakami ali marmoriran pes te pasme ne ustreza standardu. V pasmi se že pojavljajo poročila o psih barve merle. Če imata oba starša različico merle, lahko mladiči podedujejo dve kopiji te različice, kar povečuje tveganje za okvare sluha in vida.

Značaj in vedenje črnega ruskega terierja

Po standardu je to samozavesten in dostojanstven pes, ki v vsaki situaciji ostane obvladljiv. Ob grožnji zavzame aktivno obrambno držo, a se hitro umiri, ko nevarnost mine. Agresiven ali pretirano plašen pes je izključen.

Doma so črni ruski terierji večinoma navezani na svoje ljudi, iščejo telesni stik in z bližnjimi znajo biti prav zabavni. Do neznancev so zadržani. Ta zadržanost je pasmi prirojena, z vzgojo pa se pes nauči, da jo obvladuje.

Je črni ruski terier čuvaj?

Da. Čuvajskega nagona ni treba spodbujati. Naloga lastnika je ravno obratna: psa mora naučiti, kdaj se lahko sprosti. Nagradite ga za mirnost ob zvoncu, nikoli za lajanje ali renčanje proti vratom.

Ustvarjalci pasme so iskali vodljivega službenega psa, ki dela skupaj s svojim vodnikom. Alabaj in drugi psi čuvaji čred so drugačen tip čuvaja: vzrejeni so bili, da čredo varujejo samostojno, in sami odločajo, kdaj bodo posredovali.

Da bo pes goste sprejemal mirno, vadite takole:

  1. Psa naučite, da se na ukaz uleže na svojo podlogo, najprej brez gostov.
  2. Ko pozvoni zvonec, ga pošljite na podlogo in ga tam nagradite.
  3. Gosta prosite, naj psa prve 2–3 minute ne gleda in ga ne ogovarja.
  4. Ko se pes umiri, mu dovolite, da gosta povoha, in ga nagradite.

Ne uporabljajte kazni, ovratnic s konicami ali davilnih ovratnic. Pri psu s čuvajskim nagonom lahko bolečina in strah okrepita odziv na neznance.

Je primeren za družino z otroki?

Za družino z večjimi otroki je lahko dobra izbira, če je odrasla oseba vedno v bližini. Za dom z otrokom, ki šele shodi, navadno ni: pes je težak in se igra grobo. Če želite velikega družinskega psa brez močnega čuvajskega nagona, si oglejte bernskega planšarja.

Do otrok iz lastne družine je večina črnih ruskih terierjev prijazna. Otroka ne puščajte samega s psom. Otroke naučite, naj psa ne objemajo okoli vratu in naj ga ne nadlegujejo med hranjenjem ali spanjem.

Tuji otroci so druga zgodba. Pes lahko tekanje in vpitje na dvorišču razume kot grožnjo „svojim“ otrokom. Ko imate goste z otroki, ga imejte v ločenem prostoru ali na povodcu.

Kako se razume z drugimi psi in mačkami?

Črni ruski terierji lahko mirno živijo z drugimi živalmi, zlasti če so odraščali skupaj. Zagotovila ni. Tudi dobra socializacija ne pomeni, da bo vsak pes te pasme sprejel drugega psa ali mačko. Novega psa predstavite na nevtralnem kraju in prvi mesec nadzorujte igro.

Socializacija mladičev

Mladiči črnega ruskega terierja že v prvih tednih doma potrebujejo nove ljudi in kraje. Med 8. in 16. tednom starosti mladiča vsak dan za 10–15 minut peljite na nov kraj: na ulico z avtomobili, parkirišče, v čakalnico veterinarske ambulante, med ljudi s klobuki in dežniki. Nagradite vsak miren odziv. Če se boji, ga ne vlecite naprej; pustite ga, da opazuje od daleč.

Do 12. meseca starosti vsak teden nadaljujte z novimi ljudmi in kraji. Cilj je, da pes vsakdanje situacije sprejema mirno in se ne odziva na vsakega neznanca.

Črni ruski terier spi na leseni verandi pred vhodom v kmečko hišo

Prehrana in potreba po vodi

Odraslega psa hranite s popolno hrano za velike pasme. Za rastoče mladiče velikih pasem obstajajo posebne formule z nadzorovano vsebnostjo energije in kalcija. Počasna in enakomerna rast varuje sklepe, njihova displazija pa je glavna zdravstvena težava pasme.

Velikost obroka določite po telesu psa, ne po nalepki na embalaži. Pod dolgo dlako pas ni viden, zato psa vsaka 2 tedna pretipajte z rokami. Rebra morate ob rahlem pritisku otipati pod tanko plastjo maščobe. Če jih ne čutite, dnevno količino zmanjšajte za približno 10 % in čez 2 tedna ponovno preverite. Psa stehtajte enkrat na mesec.

Napihnjenost in zasuk želodca

Globok prsni koš, ki ga zahteva standard, je dejavnik tveganja za napihnjenost in zasuk želodca (GDV), tako kot pri nemški dogi in drugih velikih pasmah s podobno telesno zgradbo. Nevarnost se poveča pri enem velikem obroku na dan, hitrem hranjenju, dvignjeni skledi in gibanju kmalu po jedi.

Zato:

  • hrano razdelite na vsaj 2 obroka na dan;
  • pri požrešnem psu uporabljajte skledo za počasno hranjenje;
  • skledo postavite na tla;
  • približno uro pred obrokom in po njem ne tecite in se ne igrajte.

Napihnjen trebuh, neuspešno siljenje na bruhanje, močno slinjenje, nemir in blede dlesni pomenijo nujno stanje. Takoj se odpravite k veterinarju, tudi sredi noči.

Voda, urin in brada

Sveža voda mora biti na voljo ves čas. Aktiven velik pes v vročini in po sprehodu pije več. Zunaj vodo menjajte vsaj dvakrat na dan, pozimi pa preverjajte, ali ni zamrznila.

Pri psih z genetsko hiperurikozurijo veterinarji priporočajo več vode in hrano z nizko vsebnostjo purinov. Urin postane bolj razredčen, kar zmanjšuje tveganje za nastanek uratnih kamnov. Mutacija je enaka kot pri dalmatincu, zato je podoben tudi pristop. Hrane ne menjajte sami: najprej opravite test DNK in se posvetujte z veterinarjem.

Brada vpija vodo in hrano. Po pitju z nje kaplja po tleh, ostanki hrane pa začnejo zaudarjati. Pod skledo položite podlogo in brado obrišite po vsakem obroku.

Ne dajajte grozdja in rozin, čokolade, čebule in česna ter živil in žvečilnih gumijev s ksilitolom. Shranjujte jih v omari: odrasel črni ruski terier brez težav doseže kuhinjski pult.

Črni ruski terier v kuhinji pije vodo iz kovinske sklede na gumijasti podlogi, z brade mu kaplja voda

Gibanje in vadba za črnega ruskega terierja

Koliko gibanja potrebuje na dan?

Več kot 2 uri, kot navaja profil pasme pri Royal Kennel Clubu. Tam je kot priporočeni dom navedena velika hiša z velikim dvoriščem. Vendar dvorišče ne nadomesti sprehoda: na njem pes ne spoznava novih krajev, ljudi in vonjav.

Primer dneva za zdravega odraslega psa:

  • jutranji sprehod, dolg od 45 do 60 minut, deloma na dolgem povodcu;
  • večerni sprehod, dolg od 45 do 60 minut;
  • 15–20 minut prostega teka ali igre na ograjenem prostoru;
  • 2–3 kratki treningi po 5–10 minut: poslušnost, iskanje z nosom, novi triki.

Miselna zaposlitev je del dnevne norme. Del dnevnega obroka skrijte na dvorišču ali v igrači in pustite, da ga pes poišče.

Hoja na ohlapnem povodcu po korakih

50-kilogramski pes, ki vleče, lahko podre odraslega človeka. Začnite že v prvem tednu doma.

  1. Vadite doma, brez motenj, in mladiča nagradite vsakič, ko je ob vaši nogi.
  2. Ko se povodec napne, se ustavite in stojte pri miru. Nadaljujte, ko se povodec spet zrahlja.
  3. Na začetku ohlapen povodec nagrajujte vsakih 3–5 korakov, pozneje redkeje.
  4. Vadbo postopoma selite: dvorišče, mirna ulica in šele nato park z drugimi psi.
  5. Uporabljajte oprsnico ali široko ploščato ovratnico.

Odpoklic

Odpoklic vadite na 10 m dolgem povodcu na ograjenem prostoru. Ime in ukaz izgovorite enkrat, nato se hitro umaknite nazaj in dajte zelo okusno nagrado. Psa občasno pokličite, ga nagradite in ga spet spustite, da se igra. Tako ukaz ne bo pomenil konca sprehoda.

Gibanje za mladiče

Sklepi velikega psa se razvijajo počasi. Po nekaterih shemah dokončno rentgensko oceno kolkov in komolcev opravijo šele po 24. mesecu starosti. Do takrat se izogibajte:

  • dolgemu teku ob kolesu ali s tekačem;
  • skakanju iz avtomobila in z višine;
  • vsakodnevnemu vzpenjanju po številnih stopnicah;
  • dolgemu lovljenju žoge z ostrimi zaustavljanji.

Primerni so prosta igra na travi in kratki sprehodi po različnih podlagah. Če se mladič med sprehodom ustavi ali uleže, se vrnite domov.

Vročina, mraz in voda

Vročina je večje tveganje kot mraz. Pasma je bila ustvarjena za ruske zime, gosta črna dlaka pa vpija sončno toploto. Pri temperaturah nad približno 25 °C psa sprehajajte zgodaj zjutraj in pozno zvečer, v senci, in s seboj imejte vodo.

Težko dihanje, zaostajanje in iskanje sence so znaki, da morate obremenitev prekiniti. Opotekanje, močno slinjenje in huda oslabelost so lahko znaki vročinskega udara. Psa umaknite v senco ali hladen prostor in ga takoj začnite hladiti s hladno tekočo vodo iz pipe, tako da telo zmočite do kože, zlasti v predelu trebuha. Zagotovite pretok zraka z ventilatorjem ali prepihom, psa pa ne pokrivajte z mokro brisačo. Takoj pokličite veterinarja in se dogovorite za nujen pregled.

Zdravega odraslega psa mraz le redko ovira. Po sprehodu po snegu odstranite ledene kepice med blazinicami in sperite sol s cest.

Če pes plava, podlanko posušite do kože. Gosta dlaka se suši počasi, vlažna koža pod njo pa se zlahka vname.

Primerni pasji športi

Črne ruske terierje srečamo pri obedience, slednem delu, agilityju, vleki vozička in terapevtskem delu. Niso tako lahki in hitri kot belgijski ovčar malinois, zato jim ustrezajo dejavnosti z malo skakanja, na primer iskanje po sledi in delo z nosom.

Agility je smiseln po rentgenski oceni sklepov in z nizkimi ovirami.

Moker črni ruski terier teče po plitvem jezeru z oranžno žogo v gobcu

Zdravje in značilne bolezni pri črnem ruskem terierju

Po podatkih Royal Kennel Cluba črni ruski terier navadno živi več kot 10 let. Med glavna zdravstvena tveganja spadajo bolezni sklepov ter dedne bolezni JLPP, HUU in prcd-PRA, za katere obstajajo testi DNK.

Displazija kolkov in komolcev

Velik del pregledanih psov nima normalnih kolkov. Težave s komolci so redkejše, a prav tako resne. Zato je rentgenska ocena obeh sklepov med minimalnimi zahtevami Royal Kennel Cluba pred vzrejo.

Bodite pozorni na togost po počitku, šepanje, nepripravljenost za skok v avto in poskakovanje s skupaj držanima zadnjima nogama med tekom. Ob takih znakih se obrnite na veterinarja. Zgodnja diagnoza vam pomaga načrtovati gibanje in telesno težo.

Juvenilna paraliza grla in polinevropatija (JLPP)

Gre za dedno bolezen živcev, ki jo povzroča mutacija v genu RAB3GAP1 (Mhlanga-Mutangadura in sodelavci, 2016). Zboli le mladič, ki je mutacijo podedoval od obeh staršev.

Pri približno 3 mesecih začnejo prizadeti mladiči hrupno in težko dihati, oslabijo in se opotekajo. Oči so lahko majhne ali s katarakto. Večina jih ne doživi 6 mesecev.

Enako mutacijo so odkrili tudi pri rottweilerju, eni od izhodiščnih pasem. Na voljo je test DNK. Če je vsaj eden od staršev brez mutacije, mladiči ne bodo zboleli.

Hiperurikozurija (HUU) in uratni kamni

Pri hiperurikozuriji urin vsebuje povečano količino sečne kisline, kar poveča tveganje za nastanek uratnih kamnov v sečilih. V raziskavi na 101 črnem ruskem terierju so Karmi in soavtorji (2010) ugotovili visoko pogostost mutacije v genu SLC2A9. Na podlagi pogostosti mutiranega alela so izračunali, da je bilo v času raziskave lahko prizadetih približno 27 % populacije. To je ocena iz posamezne raziskave in ne potrjen aktualni delež za celotno pasmo. Mutacijo je mogoče ugotoviti s testom DNK.

Znaki so pogosto uriniranje majhnih količin, napenjanje in kri v urinu. Samec, ki se napenja in ne izloča urina, je nujen primer. Kamen je morda zamašil sečnico.

Oči in srce

Očesne bolezni v pasmi niso zelo razširjene. V zdravstvenih registrih so zabeleženi primeri katarakte, dodatnih trepalnic (distihiaze), progresivne atrofije mrežnice ter zavihanosti vek navznoter ali navzven.

Med srčnimi boleznimi so poročali o aortni stenozi, displaziji mitralne zaklopke in kardiomiopatiji.

Za eno od oblik atrofije mrežnice (prcd-PRA) obstaja test DNK. Druge težave odkrije le pregled pri specialistu.

Kaj zahtevati od vzreditelja

  • rentgensko oceno kolkov in komolcev obeh staršev;
  • rezultate testov DNK za JLPP, HUU in prcd-PRA obeh staršev;
  • pregled oči pri veterinarskem oftalmologu;
  • pregled srca;
  • potrdilo, da je bila mati ob kotitvi legla stara vsaj 2 leti.

Zahtevajte kopije dokumentov in preverite, ali se ime in številka psa ujemata v vsakem od njih.

Pozanimajte se tudi o značaju staršev. Nekateri pasemski klubi priporočajo, da sta opravila preizkus značaja. Oglejte si vsaj mater in to, kako sprejme neznanca.

Nega dlake in higiena

Vsak dan si vzemite nekaj minut za brado, tačke in predel za uhlji. Enkrat na teden psa po vsem telesu skrtačite do kože. Približno vsakih 6 tednov ga peljite k pasjemu frizerju.

Se črni ruski terier linja?

Skoraj nič. Odpadle dlake ostanejo v kožuhu in brez krtačenja tvorijo svaljke, najpogosteje za uhlji, pod pazduhami, na trebuhu in na nogah. Šibko linjanje ne zagotavlja, da pes ne bo sprožil alergije. Preden se odločite, preživite nekaj ur z odraslim psom.

Dlaka, uhlji, kremplji in zobje

Krtačenje. Delajte po delih, od kože navzven: najprej z žičnato krtačo, nato s kovinskim glavnikom. Ko glavnik povsod zdrsne do kože, ste končali. Za celo telo si vzemite od 30 do 60 minut.

Striženje. Pasji frizer dlako oblikuje s strojčkom in škarjami. Če ne načrtujete razstav, prosite za krajšo, praktično pričesko. Lažje jo je vzdrževati in po sprehodu v dežju se hitreje posuši.

Brada in gobec. Brado obrišite po hranjenju in pitju. Mokra brada zaudarja in draži kožo okoli ust.

Uhlji. Viseči uhlji imajo dlake tudi v sluhovodu. Enkrat na teden jih preglejte, ali neprijetno dišijo, so pordeli ali imajo temen izcedek. Veterinarja vprašajte, ali je dlake treba puliti.

Kremplji in tačke. Kremplji so črni in živega dela ni videti. Krajšajte jih po malem vsake 2–4 tedne. Postrizite tudi dlako med blazinicami, kjer se nabirajo blato, led in semena trav.

Zobje. Zobe ščetkajte s pasjo zobno pasto vsaj trikrat na teden. Začnite že pri mladiču, sprva tako, da se le dotikate ustnic in zob.

Kopanje. Psa kopajte po potrebi, približno enkrat na 1–2 meseca, s pasjim šamponom. Pred kopanjem ga skrtačite, ker voda svaljke še bolj zategne. Posušite ga s sušilnikom na hladni stopnji, do kože.

Sezonska nega. V toplih mesecih po vsakem sprehodu preglejte dlako za klope, ker jih je v gosti črni dlaki težko opaziti. Poleti psa ne brijte do kože; nekaj centimetrov dlake varuje kožo pred soncem.

Če tega časa nimate vsak teden, vam bo s črnim ruskim terierjem težko. V katalogu pasem psov najdete tudi čuvaje s kratko dlako, na primer dobermana.

Črni ruski terier z gosto kodrasto dlako leži na gozdni jasi ob šotoru

Uporabljeni viri

Omejitev odgovornosti

Informacije v tem članku so namenjene splošnemu izobraževanju. Ne nadomeščajo posveta z veterinarjem ali usposobljenim inštruktorjem za šolanje psov.

Vsak pes je drugačen. Opisane značajske lastnosti in zdravstvena tveganja veljajo za pasmo kot celoto in ne nujno za posameznega psa. Pri zdravstvenih ali vedenjskih težavah se obrnite na strokovnjaka.