Ruski hrt borzoj

Borzoj je prepoznaven že od daleč. Visok in ozek, z dolgo svilnato dlako in glavo, ki se na prvi pogled zdi predolga za telo. Hodi počasi in skoraj ne pogleda neznancev. Dokler ne zagleda zajca.

Ruski hrt je ustvarjen za lov na volkove v odprti stepi. Doma pa laja redko in lahko prespi pol dneva na kavču. Ljudje pogosto pričakujejo športnika ali čuvaja, dobijo pa nekaj vmes med mačko in dirkalnim konjem.

Rusi imajo posebno besedo za njegovo dlako, psovina. Iz nje izhaja tudi polno rusko ime pasme, russkaja psovaja borzaja. »Borzyj« je v stari ruščini pomenilo hiter, na Zahodu pa je od besede ostal le »borzoj«.

Naloga, za katero je bil ustvarjen, je zelo konkretna. Volka mora dohiteti, ga podreti in zadrževati, dokler ne prijezdi lovec. Če še vedno primerjate različne pasme psov in vam je borzoj všeč po slikah, natančno preberite dele o gibanju in zdravju.

Izvor in zgodovina

Korenine v stari Rusiji in azijski hrti

Natančnega datuma nastanka pasme ni. Najpogosteje velja, da so hrti vzhodnega tipa, sorodni današnjim srednjeazijskim hrtom, prišli na ruska tla v srednjem veku. Tam so se križali z lokalnimi psi z gosto dlako in trdnim okostjem. Tako se je postopoma oblikoval hrt, ki prenaša sneg in mraz.

Pripoveduje se, da je Ana Jaroslavna, hči velikega kijevskega kneza Jaroslava Modrega, odpeljala tri hrte v Francijo, ko se je leta 1051 poročila s kraljem Henrikom I. Zgodba je lepa, vendar zanesljivih dokumentov o njej ni.

Gotovo pa je nekaj drugega. Do 18. stoletja je bil lov s hrti že strast ruskega plemstva.

Lov na volkove in ruska aristokracija

Klasični ruski lov, psovaja ohota, je bil velik in drag dogodek. Sodelovali so čopor goničev in konjeniki, vsak z dvema ali tremi hrti na skupni vrvici. Goniči delajo po sledi in podijo z lajanjem, tako kot danes lovi bolgarski barak. Volka spodijo iz gozda. Ko zver stopi na odprto, lovec spusti hrte.

Psi ga dohitijo, podrejo in zadržujejo, dokler lovec ne skoči s konja. Včasih je bil volk zvezan in odpeljan živ. Posebej cenjen je pes, ki zver zgrabi za vrat, blizu ušes, tako da se ta ne more obrniti in ugrizniti.

Veliki posestniki so imeli na desetine, najbogatejši pa na stotine psov in konj ter celo osebje psarjev. Lev Tolstoj tak lov opisuje v »Vojni in miru«, v poglavjih o družini Rostov. Po odpravi tlačanstva leta 1861 si mnogi plemiči takšnega dragega lova niso več mogli privoščiti, zato so se lovske družine postopoma razpustile.

Revolucija, skorajšnje izumrtje in reševanje pasme v Zahodni Evropi

Leta 1917 se vse to konča. Posestva so zaplenjena ali oplenjena, lovske družine izginejo. Hrti, povezani z aristokracijo, v velikem številu poginejo ali ostanejo brez lastnikov.

Pasma preživi po dveh poteh. V provinci lovci ohranijo del psov in iz njih je v sovjetskem času obnovljena ruska delovna linija. Druga pot vodi prek Zahoda. Psi, izvoženi pred revolucijo v Zahodno Evropo in ZDA, dajo začetek zahodnim linijam in ohranijo tip, medtem ko je v Rusiji pasma na robu izumrtja.

V Ameriki je klub pasme ustanovljen že leta 1903 pod imenom Russian Wolfhound Club of America. Danes je to Borzoi Club of America. Ameriška registracija ime »ruski volkodav« spremeni v »borzoj« leta 1936.

Borzoj danes

V Rusiji z borzojem še vedno lovijo, predvsem zajce in lisice, potekajo pa tudi poljski preizkusi. Na Zahodu je borzoj razstavni pes, pes za kursing in domači ljubljenček. Zato se ruski delovni psi in zahodne razstavne linije pogosto razlikujejo po količini dlake in kotih okončin.

V Sloveniji je pasma redka. Če iščete kužka, bodite pripravljeni, da ga boste iskali tudi v tujini.

Zunanji videz in standard ruskega hrta borzoja

Velikost in teža (višina, teža pri samcih in samicah)

Velik pes, a ne težak. Standard FCI določa višino v plečih od 75 do 85 cm za samce in od 68 do 78 cm za samice. Visok samec lahko stoji skoraj enako visoko kot nemška doga, vendar tehta veliko manj.

Teža je odvisna od višine in kondicije. Samci so običajno med 34 in 47 kg, samice med 25 in 40 kg. Mladiči hitro rastejo, telo pa se dokončno oblikuje šele okoli drugega ali tretjega leta.

Značilna glava in profil ruskega hrta

Glava je dolga, ozka in suha, kar pomeni, da je koža napeta in brez gub. Prehod od čela k gobcu je komaj opazen. Ob strani linija od zatilja do nosu tvori rahel lok, zato pogosto pravijo, da ima borzoj rimski nos.

Nos je velik, črn in sega naprej pred spodnjo čeljust. Oči so temne in mandljaste, z blagim izrazom. Majhna tanka ušesa v mirovanju ležijo nazaj, blizu vratu. Ko nekaj pritegne pozornost psa, jih dvigne.

Telo, hrbtna linija in okončine

Od spredaj se borzoj zdi ozek. Prsni koš je globok in sega do komolcev, trebuh pa je močno zavihan navznoter.

Po hrbtni liniji je pasma prepoznavna že po silhueti. Nad ledji se hrbet dvigne v mehak lok in nato spusti proti dolgemu, nizko nameščenemu repu srpaste ali sabljaste oblike.

Noge so dolge in suhe, s ploščatimi mišicami, tace pa so podolgovate, tipa, ki ga kinologi imenujejo zajčje. V kasu se pes giblje lahkotno in s širokim korakom, njegova prava hoja pa je galop. Pri polni hitrosti se telo skrči in razteza kot vzmet, pri vsakem skoku pa je dvakrat povsem v zraku.

Klasifikacija po FCI (Skupina 10, hrti)

FCI pasmo uvršča v Skupino 10, hrti, Sekcijo 1, dolgodlaki hrti in hrti z resami. Standard je pod številko 193, država izvora je Rusija, uradno angleško ime pa je Russian Hunting Sighthound, ruski lovski hrt. Celotno besedilo je v standardu FCI za pasmo.

V isti sekciji sta tudi afganistanski hrt in saluki. Vsi hrti iz te skupine lovijo z vidom. Odzovejo se na gibanje na veliki razdalji in stečejo za njim, ne da bi čakali na ukaz.

Dlaka, tipi in barve

Dlaka je dolga, mehka in svilnata. Je lahko skoraj ravna, valovita ali kodrasta, z velikimi ali drobnimi kodri. Na glavi, ušesih in sprednji strani nog je dlaka kratka in tesno prilegajoča. Najdaljša je na vratu, na zadnji strani stegen in na repu.

Ruski lovci imajo besedo za vsako od teh mest. Ovratnik na vratu je muf, rese na nogah so obrobki, dlaka na repu pa je zastava.

Obstaja tudi poddlaka, ki je gosta predvsem pozimi. Samci se običajno levijo enkrat letno, samice pa pogosto zamenjajo dlako po pojatvi ali skotitvi.

Standard dopušča veliko raznolikost barv. Srečamo bele pse, slamnato rumene, rdeče, sive, tigraste, črne s pramenjem, pa tudi lisaste, torej bele z barvnimi lisami. Za rdečkasto barvo s črnimi konicami dlak imajo Rusi svojo besedo, »murugij«.

Značaj in temperament

Kdor od borzoja pričakuje vedenje retriverja, bo razočaran. Ta pes redko prinaša žogico nazaj desetkrat zapored in ne spremlja vsakega vašega giba v pričakovanju ukaza.

Doma je miren, čist in tih. Ima rad mehka mesta in to ni muha. Koščeno telo z malo maščobe se na trdih tleh natolče, s časom pa se na komolcih tvorijo žulji. Dobra ležišča ali star kavč rešita zadevo.

Do svoje družine je navezan, a po svoje. Ne lepi se nase vas in ne zahteva stalne pozornosti. Preprosto izbere sobo, v kateri ste, in se uleže tam. Neznance sprejema zadržano. Agresivnost ni značilna za pasmo, zato borzoj ni primeren za čuvaja.

Pasma je občutljiva. Kričanje in trganje za povodec dajeta nasproten učinek. Borzoj je pameten in se uči, vendar ob kratkih vajah in z nagradami. Če ponavljate isto stvar, vas bo kmalu pogledal in se ulegel. Duševno dozoreva počasi, okoli drugega leta starosti, nekateri psi tudi kasneje.

Otroci morajo biti dovolj veliki, da ga spoštujejo. Mladi psi so veliki in okorni ter lahko podrejo majhnega otroka, ne da bi to hoteli.

Druge pse, zlasti hrte, sprejema brez težav. Male živali so druga zgodba. Mačka, s katero je odraščal, lahko z njim živi vrsto let. Neznana mačka na ulici je za marsikaterega borzoja plen.

Sorodne pasme

Najbližje po izvoru in zgradbi so drugi dolgodlaki hrti iz iste sekcije, afganistanski hrt in saluki. Afganistanec ima podoben neodvisen značaj, vendar njegova dlaka zahteva veliko več dela. Saluki je lažji, s kratko dlako na telesu. Irski volkodav in škotski deerhound sta podobne višine, imata pa trdo, grobo dlako.

Če vam je všeč značaj hrtov, a nimate prostora za psa, visokega kot miza, si oglejte malega italijanskega hrta. Je najmanjša pasma v Skupini 10, z enako ljubeznijo do toplote in enakim nagonom, da lovi vse, kar beži. Opise drugih lovskih pasem boste našli v razdelku pasme psov.

Gibanje in telesna aktivnost

Koliko gibanja je potrebno na dan

Borzoj je špurter. Ni ustvarjen za urni tek kot haski, temveč za doseganje nad 50 km/h na nekaj sto metrih in nato počitek.

Odraslemu psu običajno zadostuje okoli ure sprehoda na dan, razdeljene na dva ali tri dele, poleg prostega teka na ograjenem prostoru nekajkrat tedensko.

Dokler mladič raste, se izogibajte dolgemu teku ob kolesu, skokom in pogostemu vzpenjanju po stopnicah. Prosta igra na travi mu zadostuje. Poleti hodite ven zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Borzoj mraz prenaša veliko bolje kot vročino.

Zakaj nikoli brez povodca na neograjenem prostoru

Zajec na njivi, mačka pod parkiranim avtom, srna na robu gozda, celo najlonska vrečka, ki jo žene veter. Borzoj se odzove na gibanje. Ko steče, je v sekundah daleč in ne sliši več vašega glasu. Teče v ravni črti in ne opazi poti pred seboj.

Dobra ubogljivost doma ni jamstvo. Pri hrtih nagon skoraj vedno zmaga, tudi pri psih, ki sicer izvajajo vsak ukaz.

Uporabljajte širok martingale ovratnik. Glava borzoja je ožja od vratu, iz navadnega ovratnika pa se pes izmuzne z enim sunkovitim trganjem nazaj. Navijalni (avtomatski) povodci so slaba zamisel, ker lahko ob sunkovitem štartu udarec ob koncu vrvice poškoduje vrat. Ograja dvorišča mora biti visoka vsaj 1,8 m in brez lukenj.

Kursing in tekmovanja za hrte

V vrsti evropskih držav je lov s hrti že dolgo prepovedan. Kursing pasmi omogoča, da počne to, za kar je bila ustvarjena, brez žive plenske živali.

Na odprtem polju napnejo progo nekaj sto metrov dolgo z ostrimi ovinki. Po njej motorni vitel vleče vrv z vabo, običajno trakove najlona. Psi tečejo v parih, sodniki pa ocenjujejo hitrost, spretnost, vzdržljivost ter kako pametno in s kakšno voljo pes sledi vabi.

Pred prvim startom mora biti pes popolnoma odrasel in v dobri kondiciji. Poškodbe prstov in mišic pri hrtih niso redkost, zato psa pred vsakim tekom ogrejte.

Nega, hrana in voda

Nohti, zobje, ušesa

Nohte postrižemo vsakih dva do štiri tedne. Če jih slišite udarjati ob ploščice, so predolgi. Ne pozabite na palce na notranji strani sprednjih nog.

Zobe umivamo večkrat tedensko s pasto za pse. Odstranjevanje zobnega kamna pri veterinarju poteka pod splošno anestezijo, pri hrtih pa anestezija zahteva več pozornosti.

Ušesa so majhna, dobro zračna in redko povzročajo težave. Preverjajte jih enkrat tedensko in čistite samo viden del.

Zdravje in pričakovana življenjska doba

Povprečna življenjska doba

Običajno se navaja pričakovana življenjska doba med 9 in 14 leti. Kot pri večini velikih pasem psov je po osmem letu priporočljivo, da pes dvakrat letno opravi pregled, s krvnimi preiskavami in poslušanjem srca.

Zasuk želodca (GDV), simptomi in preventiva

Eno najnevarnejših nujnih stanj pri borzoju. Želodec se napolni s plinom in zasuče okoli svoje osi. Prekrvavitev se prekine, pes zapade v šok in brez operacije lahko umre v nekaj urah. Tveganje se povečuje s starostjo, pri hitrem hranjenju in pri psih, katerih bližnji sorodnik je imel zasuk.

Znaki se pojavijo nenadoma. Pes je nemiren, hodi sem in tja, poskuša bruhati, a ne izloči ničesar ali le peno. Trebuh se napihne in postane trd. Slini se, dihanje je pospešeno, dlesni pobledijo. Nato pes opeša.

Ne čakajte do jutra. Odpeljite ga takoj v 24-urno kliniko in že zdaj ugotovite, katera vam je najbližja.

Pri preventivni gastropeksiji veterinar želodec pritrdi na trebušno steno, da se ne more zasukati. Pogosto jo opravijo skupaj s kastracijo ali laparoskopsko. Operacija ne prepreči napihnjenosti, prepreči pa zasuk, ki je smrtno nevaren del.

Srčne bolezni

Pri borzojih se pojavljajo motnje srčnega ritma, spremembe na zaklopkah in dilatativna kardiomiopatija, pri kateri srčna mišica oslabi, prekati pa se razširijo. Kardiomiopatija je najbolj znana pri dobermanu, a se pojavlja tudi pri drugih velikih pasmah.

Zahrbtno je, da dolgo časa ni znakov. Ko se pojavijo, so to hitra utrudljivost, kašelj, pospešeno dihanje v mirovanju ali omedlevice. Pri nekaterih psih je prvi znak nenadna smrt. Zato srce preverjamo z ehokardiografijo in holterjem. Stetoskop ne zadostuje. Pri mnogih hrtih je srce normalno večje kot pri drugih psih z enako težo, zato mora rezultate razlagati kardiolog, ki pozna hrte.

Občutljivost na anestezijo

Hrti imajo malo podkožne maščobe, njihova jetra pa nekatera zdravila razgrajujejo počasneje. To je najbolje raziskano pri greyhoundih, vendar veterinarji običajno enako previdnost uporabljajo pri vseh hrtih.

Problematični so predvsem stari barbiturati, kot je tiopental, po katerih se lahko prebujanje zavleče za ure. Propofol, izofluran in sevofluran se prenašajo veliko bolje. Pred načrtovano operacijo vprašajte veterinarja, ali ima izkušnje s hrti. Odmerek se izračuna po čisti teži psa, med operacijo in po njej pa ga je treba varovati pred podhladitvijo.

Priporočene zdravstvene preiskave

Preden kupite mladiča, vzrejevalca prosite za rezultate preiskav obeh staršev. Če ga vprašanje moti, je tudi to odgovor.

Pri borzoju je smiselen srčni pregled pri kardiologu z ehokardiografijo, ob sumu pa tudi holter, ki beleži ritem cel dan. Potreben je tudi očesni pregled pri veterinarskem oftalmologu, saj so pri pasmi opisane dedne spremembe mrežnice. Tretja preiskava je pregled ščitnice, vključno s protitelesi proti tiroglobulinu.

Rezultati mnogih psov so v javni bazi ameriške fundacije OFA, kjer lahko preverite starše, če so bili tam pregledani. Vprašajte tudi, ali je v liniji prišlo do zasuka želodca. Psi z bližnjim sorodnikom, ki je imel zasuk, imajo večje tveganje, to informacijo pa vzrejevalec pozna.